(Pri Županu v Zlati vasi.)
Župan.
Že novo leto povrača se spet,
ž njim doberga več si obeta vès svet:
kaj pač, domovina preljuba ti,
bo tebi prineslo lepih rečí?
Učitelj.
Je višja osoda neznana res,
pa lastni trud storí še vmes.
Pred pol stoletjem Slovencu že pel
je pesnik, ki vès je za narod se vnel:
„Glej! Stvarnica vse ti ponudi;
le jemat' od ne ne zamudi!“
S predragim slovnikom vred, se mi zdi,
da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí;
spodbuja rojake s staro močjo,
iskati svoj blagor z vso skerbjo.
Župan.
Poglejte! kolednik z gosli nam gré,
kaj vendar prijetnega peti on vé?
Pevec (pripoje):
„Se novega leta
vsak veselí,
si več let obeta,
vesel naj živí!“
Učitelj.
Ha! oče župan, res je ugànil jo,
on voši nam ravno z Vodnikovo.
Župan.
Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle,
zapojte za Vodnikom ktero nam še.
Pevec (sopet poje):
„Mi brazd'jo konjiči
za hajdo pšenico,
netrudni dekliči
pa bel'jo tančico“.
„Imam oblačilo
domač'ga padvana,
ženica pa krilo
iz prav'ga mezljana“.
„Za vsako povelje
'mam židano voljo,
za brambo dežele,
al hoditi v šolo“.
Učitelj.
Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel,
je trudil se marno, bil svoj'ga vesel,
pa vendar ga dalje pesnik budil,
v „Novicah“ spoznavati ga je učil:
„Alj pameti imajo
po svetu kaj več?
Alj druj'ga kaj znajoo
ko jabelka peč“?
Župan.
Veliko še več je to vredno za nas,
ker dosti spremenil od pred se je čas;
naprej! ta glas po vsih krajih gré,
nazaj! pri nas obveljati ne smé.
Zdaj treba je, da se kmetuje drugač,
in z boljšim padvan namestuje domaČ;
če stara tančica je ob ceno prišla,
naj z lepšo dostavlja odpadek se ta!
Učitelj.
Veliko že tudi drugač je od prej,
očitno to boljše pričuje odslej:
Naš konjiček več ne pravi:
„Lahko bil bi tudi jez tak,
pa tepejo me po glavi,
lačen moram stati v mlak.“
Župan.
Res! dobrega ima že marsikaj zdaj
kar ni domovina imela kdaj;
čas sili ljudi naprej povsod,
kar samo ne gré, se pospeši od drugod;
odpirajo že se zakladi pri nas,
ki jih zanemarjal je prejšni čas.
In sreča za umno mladost je zdaj to,
da šole povsod so odperte za njo;
in kar je Vodnik od sebe le pel,
povzema si zdanji zarod vesel:
„Latinske, Helenske,
Tevtonske se učim,
za Vile slovenske
živim in gorim“.
Pevec.
Začetek prelep ne zastajaj nikar,
in marni trud ne upadaj nikdar!
O! budi slovenski rod zmiraj več
beseda, ki pel jo je pesnik goreč:
„Slovenec! tvoja zemlja je zdrava,
za pridne nje lega naj prava;
polje, vinograd,
gora, morjé,
ruda, kupčija
tebe redé“.
„Za uk si prebrisane glave
pa močne in terdne postave;
iše te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak
nisi zaspan!“
