Ko sova platno s sebe zmelje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
»Zdaj ni nikogar. To je dobro nadaljevanje.« Ko sova platno s sebe zmelje
Opera buffa
Tomaž Šalamun
Openska tla v polnokrvnih belih jajčecih
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vlečenje pipice, Anastazij,
te ne bo pripeljajo

nikamor. Sva videla v toploto.
Figura je obličje, kos,

motiv. Na žveplu sod. V daljavi
oglašanje petelinov. Galeb

krikne. Otrok spi. List vrbe se
odloči in zapluje. Mož z

zlatim pasom las po sredi
glave zaliva gredo

pred hotelom. Sanjal sem,
kaj je Andraž na glas

bral. Potem se je zleknil med
blazine. Sanje so izginile.