Ko imel sem svojo ljubo
| Ko imel sem svojo prvo ljubo Jožef Mihelič |
| |||||||||||
Ko imel sem svojo prvo ljubo
bil sem prav zelo, zelo sem bil še mlad,
hodil sem podnevi z njo na sprehod,
ponoči nisem mogel spat.
pri večerji, malici, vedno sanjal sem o nji
kolikokrat je zanjo pela šiba,
ni mi moč popisati
Meni bilo šestnajst let
njej čez trideset
cvet ljubezni klije v vsaki dobi
a le tem, ki se jim spodobi
cvet ljubezni najkrajnejši leta/cveta
vsaki se dobi razcveta
Druga je ljubezen bla kot plamen
kot papir gorelo moje je srce
čisto me je ujela v svoje mreže,
jaz bil srečen sem nad vse
nisva jedla pila ne
kaj sva delala Bog ve
da oba sva bila kot pijana
venomer od dne do dne
njej je bilo 20 let
meni dvajset pet
cvet ljubezni:
tretja ljubica kot cvetka bela
ki pomlad priklije spod snega
z njo igram se in si dolgčas krajšam
predno pojdem iz sveta,
lahko jem in dobro spim
pokoj vživam ne trpim
tiho le igram ji na kitaro
in o bajkah govorim
60 šezdeset imam jih že
a 16 dekle
cvet ljubezni: