Pojdi na vsebino

Ko da ljudje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Naše oči Ko da ljudje
Pesmi
Srečko Kosovel
Mrtve oči
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko da ljudje imajo
po belih čelih
vse polno ran,
da jim lije kri
čez belino teles
v ozkih trakovih —
v trnovih vencih,
nevidnih,
hodijo,
ljubijo vse ljudi
in jih ne sodijo
in ne živijo,
dokler ne pride
kralj
v rdečem škrlatu.
———
Kakor da bi blagor sejali
trpeči ljudje z očmi svojimi
med ljudmi,
ljubijo te: predno so te spoznali.

Oni čutijo, kaj je bitja svetost,
in čutijo, kaj je greha
razbeljena ost —
in ljubijo Krista,
ker vedo:
edino On je pravičen. — —

Ljudje se imamo lahko radi,
a ne smemo soditi. — —
On je med nami,
ko bi se radi ljubili,
a se ne moremo ljubiti.
———
Kako dobri so pozdravi ljudi,
ki so v trpljenju grešili,
kot da so si umili
v dlaneh Kristusa oči. — —

Reklu so ji prešestnica,
pa je bila dobra, o, dobra
bolj od vseh, —
o, kaj vse živi
poleg zlobe,
tesnobe zagrobne
v ljudeh! —
In sem jo poljubil
na oči.