Ko da ljudje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Naše oči Ko da ljudje
Pesmi
Srečko Kosovel
Mrtve oči
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Ko da ljudje imajo po belih čelih vse polno ran, da jim lije kri čez belino teles v ozkih trakovih — v trnovih vencih, nevidnih, hodijo, ljubijo vse ljudi in jih ne sodijo in ne živijo, dokler ne pride kralj v rdečem škrlatu. ——— Kakor da bi blagor sejali trpeči ljudje z očmi svojimi med ljudmi, ljubijo te: predno so te spoznali.

Oni čutijo, kaj je bitja svetost, in čutijo, kaj je greha razbeljena ost — in ljubijo Krista, ker vedo: edino On je pravičen. — —

Ljudje se imamo lahko radi, a ne smemo soditi. — — On je med nami, ko bi se radi ljubili, a se ne moremo ljubiti. ——— Kako dobri so pozdravi ljudi, ki so v trpljenju grešili, kot da so si umili v dlaneh Kristusa oči. — —

Reklu so ji prešestnica, pa je bila dobra, o, dobra bolj od vseh, — o, kaj vse živi poleg zlobe, tesnobe zagrobne v ljudeh! — In sem jo poljubil na oči.