Kmetje (Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kmetje
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 46/ 1–2 (1933), 35
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Hodim okrog po naših vaseh ...
O, njih pesem, žalost in smeh.

Gledam, poslušam naše ljudi,
kako živijo in mrejo s stvarmi.

Vso so ljubezen, bol in modrost
zakopali v polje, travnik in gozd.

Vsega življenja skrite spomine
raztrosil bo veter v gluhe davnine.

Rod za rodom gine v vekove,
le da zemlji izgreba plodove,

da jo iztrga mračni goščavi
in jo obrazi po večni postavi.

Nad njimi, ravnimi, je le Bog,
in kadar prihaja v njihov krog

na hribček v davninski sveti hram,
v tisti uri več človek ni sam.

A v srcih je tolikrat težkó:
časi v objem mrakóv gredo.