Pojdi na vsebino

Kmetje (Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kmetje
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 46/ 1–2 (1933), 35
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Hodim okrog po naših vaseh ...
O, njih pesem, žalost in smeh.

Gledam, poslušam naše ljudi,
kako živijo in mrejo s stvarmi.

Vso so ljubezen, bol in modrost
zakopali v polje, travnik in gozd.

Vsega življenja skrite spomine
raztrosil bo veter v gluhe davnine.

Rod za rodom gine v vekove,
le da zemlji izgreba plodove,

da jo iztrga mračni goščavi
in jo obrazi po večni postavi.

Nad njimi, ravnimi, je le Bog,
in kadar prihaja v njihov krog

na hribček v davninski sveti hram,
v tisti uri več človek ni sam.

A v srcih je tolikrat težkó:
časi v objem mrakóv gredo.