Klic zemlje (pesem NOB)
Videz
Klic zemlje Istok |
|
Kmetič, kje so časi,
zlati časi kot nekdaj,
ko si varoval ti mene
in bila zate sem jaz raj.
Zdaj po meni se razrašča
plevel ta gnusni in osat,
prazna zdaj je tvoja kašča,
v družini tvoji vlada glad.
Smilila sem jaz se tebi,
ko se sovrag po meni je podil,
šel si v borbo to junaško,
da mene bi osvobodil.
Žena tvoja zdaj ne more
me obdelat' kakor ti,
ker brez tebe tvoja žena
nima delovne moči.
Pa vseeno jaz ti kličem,
ti slovenska žena, čuj,
vse oborji, vse obsej
in še mladim to povej.
Vedi, žena ti slovenska,
da poplačan trud bo tvoj,
ko mož v svobodi tvoj se vrne,
ki se bori za tvoj in moj obstoj.
»Besedilo je zapisal za psevdonimom Istok skriti in danes neznani avtor, verjetno kmet in borec. Zapis je v zvezku z naslovom Članki in pesmi, ob katerem je z drugo roko zapisan še podatek 1943/44 in Dolomiti. Zvezek hrani arhiv IZDG, fasc. 527 a/l – 3.« (Paternu 1987: 173)