Kličeš pa umreš

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Fotoromavhi Kličeš pa umreš
Opera buffa
Tomaž Šalamun
Konj prhne v kripti
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ti, iz belih notrin blatnega
marmorja, težka mi je

glava. Vladal sem kečom, kefalom,
lavam. Kanci so utrujeni.

Kaj veš, ko ne veš, kaj veš? Milni soj
so lučke stlačenega premaza.

O, dobro jutro, a so dobri? Kako naj
vemo, ko smo pa komaj vstali.

Krivoprisežen je. Polha je ugrabila
muca in moja bluza je narančasta

in svilena. Stopil sem v vodo. Zadela
me je kap. Ko sem iz kostne

žage dvignil papirje, ki so bili pod
njo, me je gladina prišvasala.