Kličeš pa umreš
| ← Fotoromavhi | Kličeš pa umreš Opera buffa Tomaž Šalamun |
Konj prhne v kripti → |
| |||||||
Ti, iz belih notrin blatnega
marmorja, težka mi je
glava. Vladal sem kečom, kefalom,
lavam. Kanci so utrujeni.
Kaj veš, ko ne veš, kaj veš? Milni soj
so lučke stlačenega premaza.
O, dobro jutro, a so dobri? Kako naj
vemo, ko smo pa komaj vstali.
Krivoprisežen je. Polha je ugrabila
muca in moja bluza je narančasta
in svilena. Stopil sem v vodo. Zadela
me je kap. Ko sem iz kostne
žage dvignil papirje, ki so bili pod
njo, me je gladina prišvasala.