Klemenova kelnarca
Kleménova kelnarca. (Balada.) Anton Danilo |
|
V gostilni pri Klemenu
se mlada kelnarca vrti;
vse fante rada plauša,
še men' se fletna zdi.
Zaljubil vanjo do ušes se
je fantič mlečnate bradé.
Ker nosi zeleno suknjico,
misli, da ga imajo vse radé.
Ko enkrat pri glažu pira
zraven Micike sedi,
V gostilno en kramar stopi
k' ponuja lepe reči.
En lepi fertah si on zbere
in ga kelnarci pokloni;
dolgo s kramarjem je zanj głihov,
dab' mu dav ga za dve kroni.
Al' ona se na glas posmeja
in pogleda ga postrani:
»Srček, fertah tvoj prekrasni
za kako drugo si ohrani.«
Toda njega nič ne moti,
če prav košarico dobi,
hitro v kuhinjo k Jerci skoči
in ji fertah ponudi.
Toda ta ga zopet pošlje
s fertahom naprej;
premišljal kavalir je,
kaj mu je početi zdej.
Če res, v Léscah pri Legatu
srečno fertah je oddal.
Na njegov račun men' liter vina,
ker sem pesem to skoval.