Pojdi na vsebino

Klemenova kelnarca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kleménova kelnarca. (Balada.)
Anton Danilo
Viri: Predtržani, Prešeren in drugi "svetniki" v gramofonu! Spisal in govoril C. Danilo, član slovenskega gledališča v Ljubljani. Ljubljana, 1911.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V gostilni pri Klemenu
se mlada kelnarca vrti;
vse fante rada plauša,
še men' se fletna zdi.

Zaljubil vanjo do ušes se
je fantič mlečnate bradé.
Ker nosi zeleno suknjico,
misli, da ga imajo vse radé.

Ko enkrat pri glažu pira
zraven Micike sedi,
V gostilno en kramar stopi
k' ponuja lepe reči.

En lepi fertah si on zbere
in ga kelnarci pokloni;
dolgo s kramarjem je zanj głihov,
dab' mu dav ga za dve kroni.

Al' ona se na glas posmeja
in pogleda ga postrani:
»Srček, fertah tvoj prekrasni
za kako drugo si ohrani.«

Toda njega nič ne moti,
če prav košarico dobi,
hitro v kuhinjo k Jerci skoči
in ji fertah ponudi.

Toda ta ga zopet pošlje
s fertahom naprej;
premišljal kavalir je,
kaj mu je početi zdej.

Če res, v Léscah pri Legatu
srečno fertah je oddal.
Na njegov račun men' liter vina,
ker sem pesem to skoval.