Kip (Tomaž Šalamun, 2)
| ← Omet odpada | Kip Letni čas Tomaž Šalamun |
Topalčikov → |
| |||||||
Brstičje, ki visi s planeta, se bo
spralo. Žilice bodo popokale. Pride v
fotelj, usede se in piše, prava čokica za
reklamo. Bele miši, ste po stenah? Kite na
belih svitrih, ste na ljudeh? Pod fotografijo bo
pisalo, American, born Croatian. Z voljo,
pa tudi če imamo deset konic, dosežemo
vse. Moko, sam jo nosiš, listke, sam jih
tipkaš. Z besom metati v koš, to je delal
Beethoven. Živko je šel na kamion, ampak
potem je šel dol bruhat. Doma je imel
periskop, in v kleti, vemo, zakaj, moj
Lujotov kip, moj penis, ki mu ga zdaj
podarjam, čeprav ga nisem sam ustvaril.