Kedáj pa vèrneš se, moj sin

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Z bogom oča, z bogom mati Kedáj pa vèrneš se, moj sin
(Vénec domáčih róž, Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Na pót prijazno solnce síje
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


„Kedáj pa vèrneš se, moj sin,
Menda ne lóčiš se za vsíkdar?
Če več nazaj ne prideš níkdar,
Umèrjem sèrčnih bolečín!“

„„Oh, mati, mati pač ne vém,
Da vèrnem se, nij nemogóče;
Želím in žêlel bodem vróče,
Da k svojim pridem še ljudém.

Prisèrčna, zlata mati ví,
Beséde vaše sladkomíle,
V življênji bodo me vodíle,
Ostále v sèrci véčne dní.

Zató, oj, mati, mi solzâ,
Solzâ prebridkih ne točíjte,
Besédam mojim verjemíjte,
Ki mi gredó iz dnà sercá.

Podájte svojo mi rokó,
Ker tukaj žé je čàs odhóda,
Po svéti kliče me osóda,
Za góro tam je žé svetló.

Na persih máterinih zdaj
V slovó sercé mi sinu bíje,
In prej ko solnce sèm prisíje,
Za máno žé bo rôjstni kràj.““