Kdo stoji
| ← Drevo | Kdo stoji Ambra Tomaž Šalamun |
Prevroče je → |
| |||||||
Si peška, duša? Mandrola, fetus
v beli kavi? Tvoje oči plamenijo,
temno zrno mojih gospa.
Zapri režo, če ne moreš gledati.
Odpočij si.
Moja ljubezen je rop, ki te dviga počasi,
počasi, da ne zmanjka zraka.
Solze, ki jih nisi nikoli priznal, so padle v
krožnik, v juho, v slovenski vaški
ošteriji. Šal je bil
zelen, rdeč, iz Kašmira.
Takrat sva ga izgubila.
Ampak ti si kocka v meni,
lučka, ki neprestano gori na grobu.
Gledal sem vzpon, hrano,
utripanja tvoje krvi po kontinentih.
Tunele v vzporednih svetovih, ki so se
zrušili.
V požaru sva rešila cvrčeče se
teniske. S smolo
sem te oblepil, z žetoni, da si dihal samo skozi
rombe.
Podkoval sem te, ali
zjasnil nebo, ko sem te
izstradal, ko sem ti s selotejpom
zalepil grgranje.
Doklej bom še zrezan?
Naložen med poleni za pečí.