Kdo bo zakonski drug?
| ← Kakšen bo mož? | Kdo bo zakonski drug? Narodno blago koroških Slovencev Vinko Möderndorfer |
Kako bo zakonskemu drugu ime? → |
| |||||||||||||
(5) Dve deklici na kresni večer nista molili, prejšnji dan pa se nista umili. Umili sta se šele na kresni večer, ne da bi se obrisali. To sta napravili radi tega, ker jima je nekdo pravil, da bosta potem videli vsaka svojega izvoljenca. Ponoči sta bedeli, ker ju je bilo strah. Po enajsti uri pa sta zaslišali neko copotanje po sobi. Mlajša se je od samega strahu kar prekrižala in v tem trenutku je zaspala. Starejša pa je bila trmasta in ni hotela napraviti kakor mlajša. Ko je odbila ura dvanajst, je prišel škrat in je starejšo tako drgnil po obrazu, da se ji je vsa koža odluščila. Zjutraj pa so jo našli mrtvo. (7) Da zveš, kdo bo tvoj zakonski drug, se ne umij na pustni predvečer in pri molitvi izpusti križ in amen. Zvečer, preden greš spat, se umij, a se ne obriši, pod posteljo pa vrzi pest repnega semena. Sanjalo se ti bo, da bo tvoja bodoča žena plela repo, ali pa bo tisti tvoj mož, ki bo repo z njive vozil. (11) Na kresnico se je neka deklica umila, ne da bi se obrisala in šla spat, se pokrižala in si ovila obrisačo okoli glave. Ponoči pa je prišel njen fant in jo obrisal. Še tisto leto se je tudi oženil z njo. To deklico rade posnemajo druge, ki še niso omožene. (11) Fant pa naj se na kresno biljo tudi ne umije poprej kakor šele zvečer, čez dan naj prebije v jarku, kamor še nikoli ni prišel glas zvona. Zvečer preden gre spat, naj se umije, a ne obriše in naj vzame brisačo s seboj v postelj, brisačo ali belo adrco (ruto) naj položi k zglavju. Okoli polnoči ga bo prišlo brisat dekle, s katero se bo gotovo tekom leta poročil. (12) Kdor bi se bal to napraviti, pa naj na predvečer skrivnega Tomaža poklekne pred posteljo, preden se vleže, potrese trikrat posteljnjak in reče: »Špampet 18), jaz te tresem!« Za vsakim tresljajem naj zmoli očenaš. V sanjah bo potem govoril s svojim bodočim zakonskim drugom. Ženske vidijo tudi vse tiste, ki se okoli njih sučejo, a če ž njim v sanjah ne govoriš, iščejo le kaj drugega, na zakon ne mislijo. (13) V Zili si splete dekle pred kresom iz kresnic venec, v katerega vplete drobce od cvetnega snopa, fantje pa si vrežejo palčice. Dekleta gredo skupno s fanti h kresu. Fant zažene prvo šibo na mecesen in reče: »Prva kresna vrh mecesna!« - Takoj za njim zažene dekle venec in reče: »Prva kresna vrh mecesna, kje bo moja sreča resna?« - Preden dekle zaspi, zmoli še to-le molitvico: Jaz dol vležem, svetemu varihu, trdno zaspim, sveti priprošnjici moje grehe odpustim za mojo predprošnjo vso to noč Bog oče, sin in sv. Duh, skoz božjo pomoč. bodi Marija pomočnica. Kdor mi je ustvaril Kaj mi je storiti? dušo in telo, Kateri je tapravi? Mariji sveto nebo,
(2) V sanjah se ji potem prikaže izvoljenec. Ker so pripovedovali, da mora dekla na kresnico naga pomesti sobo, če hoče videti svojega bodočega moža, je to neka dekla tudi napravila. Pometala je od mize proti vratom, pri vratih pa je pogledala skozi noge nazaj k mizi. Videla je, da sedi za mizo gospodar. Še istega leta je umrla gospodinja in gospodar se je poročil z deklo, ki je pometala sobo. (2) Dekletu, ki je služilo v hiši za pestunjo, je gospodinja ukazala na kresni večer, naj se sleče do nagega, gre v krušno peč in pomete skozi noge proso iz peči. Gospodinja ji je še naročila: »Kogar boš videla pri tem delu, mi povej!« Pestunja je tako pometala peč, gospodar je bil pa z doma v bližnjem trgu, a gospodinja je sedela v sobi za pečjo. Nenadoma je pestunja zaklicala gospodinji: »Mati, zapodite očeta od peči!« - Gospodinja se je hudo užalostila, je e istega leta umrla, gospodar pa se je poročil s pestunjo. (14) Neka kmetica je svetovala svoji dekli, da naj nese ob polnočnici hleb kruha okoli cerkve, srečal jo bo njen bodoči mož in ji odvzel hleb. Dekla je napravila tako. Ko je prišla domov, pa je očitala gospodinji: »Tako ste se bali za hlebček, da ste mi že takoj na prag poslali gospodarja, kateremu sem morala hlebec oddati«. Gospodinja je bila hudo žalostna in je rekla: »Kadar boš rezala tvojim otrokom pogače, ne odreci mojim kruha!« Gospodinja je še istega leta umrla, gospodar pa se je poročil z deklo. (14) Če hoče dekla zvedeti, ali bo kdaj zagospodinjila v hiši, naj pogleda na pragu, ko gredo k polnočnici, nazaj čez desno ramo v hišo. To mora napraviti tako, da je ona zadnja v vrsti, ko zapuste hišo. Če vidi gospodinjo še v hiši, najpogosteje za pečjo, tedaj bo gospodinja prihodnje leto umrla in gospodar se bo poročil z njo. (3) Neka dekla je slišala, da je mogoče izvedeti, kdo bo njen mož, če pleve v kresu majaron. Povedala je gospodinji, kaj da namerava, in je dobila dovoljenje, iti na vrt in izpleti gredico majarona. Dekle je plelo majaron in pri tem zaspalo. Gospodar je črtil v planini, to je, napovedan je bil »šborn« (rabota v zadrugi) in je torej že teden dni bil v črtenju (izsekoval je grmičje na planinskih pašnikih). Pa vendar je gospodar zbudil dekle iz spanja z besedami: »Pusti to delo, saj ni za te!« Ko je prišlo dekle v hišo, je reklo gospodinji, da bo treba hitro nekaj skuhati za gospodarja, ki je prišel s planine in jo zalotil, ko je zadremala pri pletvi in ravno nekaj lepega sanjala. Gospodinja pa je bila žalostna, kajti vedela je, da bo v kratkem umrla se bo njen mož takoj drugič poročil z deklo, kajti on je bil še vedno na delu v planini. Tako se je tudi zgodilo. (15) Še v današnjih časih se zgodi, v starih časih je bilo to pogosto, da ima gospodar dve ženi. Gospodinja se sicer huduje, a udati se mora v usodo kresnice. Vzrok je ta-le: Če je gospodinja na kresni dan na polju, gospodar in dekla pa doma in gre dekla pometat sobo v sami srajci, in sicer pometa od vrat h križu, dobi v smeteh pismo, v katerem je zapisano njeno in gospodarjevo ime; večkrat so v pismu samo slike obeh. Če na to vpraša gospodarja, kaj to pomeni, izve, da mora biti ona njegova druga žena. – Dobro je le, da se v današnjem času to ne dogaja več tako pogosto, ker gospodinje iz previdnosti same ostanejo na kres doma, ne puščajo pa tam dekle in gospodarja.