Kdo
| Kdo Neža Maurer in Dušan Muc |
| |||||||||||
UKAZ[uredi]
Je hudo? Je bridko
Pred televizorjem sedeti,
Poslušati, da rastejo ušesa,
Gledati, da lasek vsak se nasrši –
A iz oči
Nič več rešilnih kapljic ni …
Nihče se ne usmili.
Hudo je.
Bridko je.
BEG[uredi]
Nebotičniki so se skregali,
Se drug na drugega drli –
In se skoraj podrli.
Hiše so se režale,
Na dvorišča počepnile,
Lužice spustile …
Letala so letala,
Oblake naredila –
Sonce so zakrila.
Na noge brž in na kolesa –
Rešujmo si telesa!
Lepa so in prožna – a vsak ima le eno!
(Tudi glavo, tudi glavo!)
Goni, teci, reši se
za vsako ceno.
STRAHOVI[uredi]
Trije palčki-cepetalčki
So zvečer iz hrupnega mesta zbežali,
Baterijo prižgali,
Se čez travnik pognali,
Krtine teptali –
In tri strahove bele
Seboj za nos vodili.
Trije velikanski strahovi beli
Se zavoljo lučke prestrašeni drhteli …
Vse živo prepodili.
PREPOVEDANO[uredi]
Od nikoder nista prileteli –
Rodili sta se
Vsaka pod svojim zelenim nebom :
Kresnička in še ena kresnička …
Zares?
A?
Kresnička in še ena kresnička?
Ne. Dva otročička.
BREZNO[uredi]
Brezno ni brez dna.
Iz česa je dno:
Iz neba?
Iz zla?
ONSTRAN[uredi]
Kaj je v daljavi?
Kaj je tam onstran?
Kaj je za robom sveta?
Ah,
Nekaj zelo zelo …
Nekaj prelepega …
DALJAVE[uredi]
Lepo je, če si zvedav.
Tiho, tihceno ti duša brni
Kot tračnice od vlakov in od daljav …
Te zares ničesar ni strah?
Lej, onstran proge potuhnjeno jezero spi …
Kaj če popusti jez?
Trden je, trden …
Kdo ve, si otrok to le umišlja –
Ali je res?
ČUDEŽ[uredi]
Ej, kako je velik!
Kako je svilnat!
Kako je prijazen!
Mene ima rad!
Mene tudi, mene tudi,
Mene tudi, mene tudi
Mene tudi, mene tudi
Mene tudi, mene tudi …
Vse ima rad!
Vse ima enako rad!
To je čudež!
IGRA[uredi]
Sonček grič,
Sončne jagode …
Deklicam rdeče žarijo
Usteca in lica.
- vse to je tudi zame,
za moje mladiče, -
se oblizne lisica.
A glej – onstran griča –
Črno znamenje:
Ni volk, ni roparska ptica …
Vrat izteza,
V vse smeri opreza.
Lovec!
Kaj hoče?
Si kaj želi?
Se tudi on česa boji?
MRGOLENJE[uredi]
Ali lahko nebo
Pade na tla –
Če vanj isti hip
Poletijo jate ptic,
Milijarde puščic,
Letal najmanj milijon …
Vmes kak balon.
V njegovi košari slon –
A na njem mrgoli radovednih rok, nog in oči …
Se lahko nebo utrga,
Pade na tla
In zdrobi?
HOČEMO[uredi]
Ogromna je, razkošna,
Tako slastno vabljiva …
Mi pa smo majhni,
A tako željni, iznajdljivi :
Prihulimo se,
Skrivaj priplazimo,
Se zaganjamo, skačemo,
Prosimo, jočemo,
R a s t e m o –
Samo da torto dobimo!