Kaznovano trpinčenje živali
| Kaznovano trpinčenje živali. Japonska pravljica. anonimno |
| |||||||||||||
V starodavnem Tokiju, slavnem mestu Japonske, ki se je takrat imenovalo Jedo, je živel pred leti mož, ki je popravljal dežnike, a je pri tem zaslužil tako malo, da sta se naselila skrb in beda v njegovo hišo. Ko je na nekem semnju videl v kolibi tigra in gledal, kako se je ljudstvo drenjalo okrog njega in je njegov gospodar imel obilo dohodkov, se je domislil, da mora tudi on kazati tigra po sejmih.
Kje pa naj dobi tigra? Na Japonskem jih ni, da bi ga kupil, nima denarja. In vendar si je vedel pomagati. V neki prodajalni je zagledal tigrovo kožo, ki jo je kupil; nato je dobil telička, ki ga je zašil v tigrovo kožo. Da bi ga pa ta s svojim glasom ne izdal, mu je zavezal usta.
Peljal ga je po vseh sejmih in trgih in vse je drvelo za njim, zakaj tako krotkega in mirnega tigra še niso videli kot je bil ta.
Gnječa je bila pred njegovo kolibo takšna, da ni imel od jutra do večera časa, da bi bil dal ubogemu teličku kaj jesti in piti, ker se mu je zdelo škoda, da ne bi pobiral neprestano denarja, tako da mu je uboga žival že v nekaj dneh poginila.
Nato si je kupil drugega telička in tako dalje, dokler jih ni poginilo deset radi njegove lakomnosti. Toda božja pravičnost ne spi in maščuje vsako krivico, storjeno božjim stvarem.
Nekega dne je mož obolel, izgubil dar govora in če je mislil govoriti, je dal le žalosten teličkov glas od sebe. Potem je zblaznel; strgal je obleko raz telesa, ogrnil se je v tigrovo kožo in letel v smešnih skokih in oponašaje telička na cesto. Tu so ga zasramovali otroci, metali vanj kamenje in blato. To je trajalo tri dni, nič ni sil in ne jedel, nazadnje je umrl žalostne smrti.