Kateri so ti bratci?
| KATERI SO TI BRATCI? Vera Albreht |
| |||||||||||||
Dvanajst bratcev, to so vam junaki!
Po starosti skoraj so enaki:
PRVI vselej v škornjih se pojavi,
v plašč zavit in kučmo ima na glavi.
Na njegovo mesto, ko odide,
bratec DRUGI nepovabljen pride:
ves prezebel je in ves trepeče,
z nosa mu visé ledene sveče.
Prvi izmed vseh od nas odrine,
bratca tretjega čez prag porine.
TRETJI vsak dan više kučmo dviga,
v vetru preko leh spočitih šviga.
Ko zgubi prek talih se dobrav,
že je tu ČETRTI, brat norčav.
Temu res ne smemo nič verjeti,
rad nagaja, ko drvi po sveti:
joče, smeje se, ves je od muh,
za vse naše prošnje slep in gluh.
PETI bratec najbolj je čaroben,
darežljiv in blag, prav nič hudoben,
z vsakim dnem nas s cvetjem obdaruje,
ko odide, vse po njem žaluje.
Ko pa ŠESTI s soncem prikoraka,
da izgine, šolar komaj čaka:
šteje dneve, ko bo spet brez brige
vrgel v kot nerabne šolske knjige.
S SEDMIM bratcem pa je vse drugače!
Črn kot zamorček v vodi skače,
ko je najbolj živ in razigran,
pa že mora bosopetec stran.
Za njim OSMI bratec prisopiha,
v lice ves razgret, da komaj diha,
kar zagrabi, vse se zdebeli,
ko odhaja, zlato sled pusti.
Ko DEVETI nepozvan nastopi,
spet se deca gnete v šolski klopi.
V halji pisani DESETI brat,
izmed bratcev vseh najbolj bogat –
kdor je delal, tega obdaruje,
kašče, shrambe do vrhà nasuje.
A ENAJSTI? Ta je mila Jera,
kisa se od jutra do večera …
Ko DVANAJSTI pusteža odrine,
spet otrokom smeh na usta šine:
mehka je njegova bela halja,
joj! kako po njej se deca valja!
Opombe urednice[uredi]
- Vera Albreht, Kateri so ti bratci?, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795. V tipkopisu je za sedmega in osmega bratca le po en verz:
Kot bi trenil SEDMI brat izgine,
poln radósti OSMI za njim šine,
- V objavi v Cicibanu (1969/70, št. 5, str. 144-145) ni niti končnega vprašaja v naslovu niti prvega verza.