Kapitanova uspavanka
| ← Ponoči | Kapitanova uspavanka Barbara Gregorič |
Potapljač → |
| |||||||
Prižigam luč,
da odženem noč!
Ker hočem proč,
nazaj v dan!
Jaz nisem majčken
in zaspan!
Spat ne grem!
Ne, sploh ne grem!
Ne zdaj – ta hip
in ne potem!
Ampak – zazeham!
Glasno zeham …
Odpiram usta,
sploh ne neham …
Čeveljčka – oba
sta sama se sezula …
V mojo sobo
bela ladja je priplula …
In Nal – mornar,
ne! Kapitan!
Krmari jo, previdno,
v deželo sanj …
Razglednica z morja
Ta čačka ni čačka –
je morski val!
In ta fantek ni Domen,
ampak mornar!
Napihnjena račka
je barka postala,
črta na sliki
je oddaljena obala.
Na odprtem morju
se igrajo delfini.
Sonce se bliža
mirni gladini.
Ko v morju potone
in svet je zaspan,
Domen se vrne
v mamin pristan.