Kamniške planine

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kamniške planine
I. F.
Izdano: Planinski vestnik 25. junija 1898, leto 4, štev. 6, str. 94-95
Viri: dLib 6
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

S tem spisom ne nameravam iz nova zopet vzbujati prepira o imenu teh planin, katerega je povzročil pred nekaj leti učenjak zelo dvomljive vrednosti s tem, da je navajal za svoje trditve neistinite podatke. Dotičnik je s tem povzročil prepir, ki je prav po nepotrebnem razburjal del prelepe Gorenjske in si pridobil neko herostratsko slavo. Opozarjati pa hočem na delo, katerega se naj lotijo domačini in „Slov. plan. društvo" v prid vojvodine Kranjske in tudi sosednje Štajerske. Izvršitev tega dela bodo gotovo radostno pozdravljali tudi prijatelji krasne prirode iz drugih dežel.

Pred osrednjim delom Južnih Vapneniških Alp leži ob trojni deželni meji Kranjskega', Štajerskega in Koroškega na jugu visoka planota, katero nazivlje že pred 130. leti stari Florijančičev zemljevid „Kamelsko planino". To je s prirodnimi krasotami bogato obdarovana planota med potoki Bistrico, Belo in črno, na katero doslej še malo zahajajo hribolazci. To planino dičijo mnogoštevilne kope, s katerih imaš zelo razsežen razgled, lepi pašniki in senčnati gozdi. Sploh ne najdeš z lepa v Alpah tej planini enakega kraja; to je planina, ki bi bila zelo ugodna za ustanovitev planinskega zdravišča, kjer bi tudi zdravili s sirotko. Tako zdravišče bi lahko vzprejemalo na tisoče gostov, kateri bi prihajali, da si tam ojačijo zdravje.

Trebalo bi najprvo, da se zgradi kako zavetišče v bližini Male planine in potem pa napravi vozna cesta na Malo planino, kar se bi zgodilo brez znatnih ovir. Prometne razmere se bi dale z razmerno malimi stroški uravnati. Lahko je priti na to planino iz Kamnika in Gornjega Grada, od koder najlože potuješ na to planino. V ta kraja se lahko pripelješ iz Ljubljane, Trsta, Beke, Beljaka, Gradca, Zagreba in celo z Dunaja in Budapešte po razmerno kratki vožnji. Vse te ugodnosti osigurajo takemu zdravišču na višini Kamniških planin že naprej lepo bodočnost. Krasen razgled s teh vrhov pa privabi gotovo mnogo hribolazcev v ta kraj, s katerega brez posebnih težav prideš na Ojstrico, Planjavo, Brano in druge po lepem razgledu znane gore. Morebiti zdramijo te vrstice tudi Kamničane, da se lotijo v zvezi s „Slov. plan. društvom" tega hvaležnega dela in tako dobijo nov vir zdatnih dohodkov v povzdigo blagostanja Kamniškega okraja. Pokažite, da imajo tudi domačini nekaj podvzetnega duha in da ni treba vsega prepuščati inostranskim podjetnikom!