Kameniti ribič

Kameniti ribič
Slovenske legende
Anton Medved

Spisano:	Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Kameni ribič

Na trgu tam v Celovcu
kamniten mož stoji,
klobuk drži svoj v roci,
pred njim bedanj leži.
Kaj, pa ta mož pomeni?
se vprasajo Ijudje. —
V povesti izročeni
se to-le nam pove:

V Celovcu bil menih je,
pobožen mož in svet,
za božjo čast in slavo,
za rod slovenski vnet.
Ta gre na trg po ribe.
Nek ribič tam je stal,
menihu se odkrije, —
rad bil bi kaj prodal.

Menih slovensko vpraša,
po čem mu ribe da,
pa ribiča s tem zdraži,
ki samo nemško zna.
"Povejte to po nemško!"
srditi ribič de.
"Proklet slovenski jezik!
ta v glavo mi ne gre."

Menih ga je posvaril,
podučil ga tako:
"Ne kolnite, prijatelj,
to v srečo vam ne bo.
Namesto te kletvine
bi jaz ta svet vam dal:
Slovensko se učite,
ne bode vam nitii žal!"

Nad to besedo ribič
še bolj se je razgrel,
in vnovič je meniha
preklinjati zadel:
"Naj tebe vrag odnese,
Slovence vse s tebo,
saj v petdesetih letih
noben'ga več ne bo!"

Menih ga zdaj pogleda
in to mu govori:
"Nesrečni ribič, vedi,
kar mož ti star veli:
Le Bog usodo vodi,
le on prihodnost zna;
kar revni človek blodi,
pa malo le velja.

Za tvojo kletev kazni
pa več ne ubeziš, ostal
boš na tej skali,
na kteri zdaj stojiš;
boš v kamen se spremenil
in tu na trgu stal,
dokler bo kak Slovenec
Še todi stanoval!"

Besede te izreče.
Glej, čudo se godi:
Predrzni ribič z bednjem
se v kamen spremeni!
Let petdeset preteče,
preteče tristo let
pa čas še priti neče,
ko ribič bo otet.

Le Bog usodo vodi,
le on prihodnost zna;
kar revni človek blodi,
pa malo le velja.
Zato še zdaj v Celovcu
kamniti mož stoji,
klobuk drzi svoj v roci,
pred njim bedanj leži.