Kam pa kam?
Kam pa, kam? Tatjana Pregl Kobe |
|
Kam pa, kam?
[uredi]DEŽELA NIJE
[uredi]V daljno deželo Nije
se vije predolga pot,
tja ne zaide ne mama ne oče,
ne kak spoštovani gospod.
Če verjamete ali ne
tam dež nikoli ne lije, se kača ne zvije
in čaj ne polije,
tam ravna cesta drugam ne zavije,
tam celo sadje ne gnije,
in ne vedo niti kaj so pomije.
Pred deželo Nije stoji velik obok,
skozenj lahko gre le radoveden otok,
kadar se skrije
v skrivno svoje domišljije.
CVILANIJA
[uredi]V deželo Cvilanijo
mnogi malčki se izgubijo,
a tja največkrat odhite
male drobne deklice.
Sanja, Manja in Marjetka,
vsaka je po svoje cvetka,
Sanja cvili, Manja stoka,
Marjetka pa na ves glas joka.
Svetijo potem se očke,
z ličk brišejo potočke
Sanja, Manja in Marjetka.
Ko so se potolažile
so se nasmejane vse
domov vrnile.
PACKARIJA
[uredi]Ker bele stene jih jezijo,
vodene barvice kričijo,
otroke nagovarjajo in ji rotijo,
da skupaj bi odšli v Packarijo.
Takoj nerodne male roke
se lotijo slikarske stroke
in naskrivaj se je polilo
nekaj barve tudi med perilo.
Čačke, črte, packe, pike,
za razstavo to so slike!
Ko ugleda to umetnost pravo,
očka prime se za glavo.
»Presneto« reče: »Mularija,
saj to je prava packarija!«
DEŽELA BREZSKRBI
[uredi]V neznani deželi Brezskrbi
nikogar nič ne skrbi,
tam se ves čas godijo
brezskrbne stvari.
Varja nagovarja Zalo,
da bi šli na katedralo,
Sanji se vedno spi,
Zarja pa si želi na obalo.
Klara gre na promenado,
Jaka koraka s čelado,
Nal ima rad čokolado,
Lara pa le marmelado.
Gal se pripravlja na bal
in Urška na maškarado,
Ula bo plesne copatke obula,
Hana pa v sanjah škratke sezula.
A brez skrbi,
v tej deželi
se res vse dobi,
vse se dovoli
in nič ne hiti,
zato se otrokom
stran ne mudi!