Kakteja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kakteja
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Kakteja, Nova obzorja, 1952, let. 5, str. 161.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kakteja

Leto za letom, ko pritisne mraz,
nastavi drobne popke spet kakteja,
čeprav ji steblo je usločil čas
in v tesnem lončku lesení že veja.

Po kakšni volji, kdo ji dá ukaz,
da čudežna ji sila ne presahne
zvabíti svetli žarek v sivi mraz,
ki z njenim cvetom v naša srca dahne?

Opombe urednice[uredi]

  1. Vera Albreht, Kakteja, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6801.
  2. Pesem je bila skupno s pesmima Albrehtove Zimska pokrajina in Prezgodaj bo v Novih obrorjih objavljena v ciklu Ženske lirike (str. 160-161) skupaj s pesmimi Vide Taufer (Jesensko listje), Jožice Marinc (Molk) in Vande Škodnik (Njemu, Sanjarjenje).