Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?
| Kakó se dajo pušave v bolji stan pripraviti anonimen |
| |||||||||||||
Kakó se dajo pušave v bolji stan pripraviti.
(Iz Dunajskiga časopisa.)
Če se človek okrog po deželi ozrè, zagleda golih in nerodovitnih pušav dovelj, kjer ne raste ne trava ne germovje, kjer se nič druziga ne najde, ko pesek in mertvica, koder divji vetrovi svojo prešernost vganjajo, in vsako rastljino že v kalu zadušé in do dobriga pokončajo.
Priden in umen kmetovavec bo sam pri sebi mislil, ali bi ne bilo moč takih pušav zboljšati, in jih v bolji stan pripraviti? de bi mu zboljšane sčasama raznih pridelkov in veliko dobička donesle. Ja, ljubi moj kmetovavec, mogoče je, mogoče!
Takó vidimo na Francozkim, Nemškim, Ogerskim1 in v več druzih krajih cele daljave, ktere so pridne roké iz pustih pušav v lepe gojzde, dobre njive in rodovitne senožeti preobernile. De se pa do zdaj še tacih lepih in koristnih izgledov le posameznim vidi, so razni vzroki tega krivi; pervič se sploh po kmetih dobre in koristne poprave lahko ne zvedó; drugič se kmetje ne zjedinijo in združeni takiga dela ne poprimejo; tretjič pa, kér take poprave veliko dela in truda potrebujejo, in koj pervo leto dobička na cente ne donesó. Sej je bilo tavžent let takó, nej pa še zdaj ostane: to je navadni žalostni izgovor.
Pušave, kakor smo že précej v začetku rekli, so več ali manj pešene in suhe planjave, po kterih od vsih straní vetrovi razgrajajo, in vso rast zatirajo, bi se nar hitreji zboljšati dale, če bi se nar pred poskerbelo, v takih krajih sapam in vetrovam v okom priti, de bi jih pervič ti takó naglo ne sušili, in de bi drugič vsake pestí dobre zemlje, ki se je na tacih pušavah komej naredíla, preč ne popiháli.
K tem pomaga po dolgih skušnjah nar bolj zasajeno drevje in germovje, de ne morejo vetrovi z vso svojo močjo razgrajati in bučati, temuč se sčasama zmanjšajo in podhinejo; kmalo bo okoli tacih pušav tudi zrak drugačni postal, bo bolj vlažen in rodoviten. Drevje bo vlažnost in mokroto na se potegovalo in dalje časa prideržovalo, od ktere bodo začéle koreninice trav in zeliš po celi pušavi okrepčevati se, čversteji rasti in dobrih rastljin za pašo govedam in drugim živalim obrodovati.
Če ni zgorna perst taciga zemljiša preslaba, se dajo potem takim iz pašnikov kmalo senožeti napraviti, ali pa z umnim obdelovanjem in gnojenjem tudi v njive predelati. Tam pa, kjer imajo še vodó pri rokah, bodo pa še bolj opravili, če senožeti iz njih napravijo. Zdaj bomo pa povedali z kakšnim drevjem bi bilo nar koristniši, pušave zasadíti ali obsejati, de bi se popred v pravi stan spravile.
Če hočemo veliko drevja v suhi in pusti pušavi zarediti, jo moramo z mladimi drevesci obsaditi ali pa z drevjim semenam zasejati. Po mnogoverstnih skušnjah učenih drevorednikov je boljši drevesno seme sejati, kakor mlade šibince saditi; zató, kér se drevesca v ptujo zemljo prenesene, nikoli takó ne sponašajo, kakor ondi, kjer so iz semena zrastle.
Kar drevesa vtiče, ktere bi se med drugimi v pušave saditi ali sejati priporočevale, moramo navadni akacii2 nar več hvale dati, ktera v nar pustejši zemlji zmed vsih dreves nar bolj in nar raji raste, v dobri zemlji se pa v malo letih takó zaredí, de je kaj. Akacijev les je velike hvale vreden.
Gosp. dohtar J. B. Rupreht je akacijo vsim kmetovavcam v enakih okolišinah saditi in sejati, v zboru c. k. družbe na Dunaju 13. Prosenca tekočiga leta prav gorko priporočeval.
Z akacijevim semenam se zamorejo imenovane pušave sčasama takóle v senožeti ali njive spreoberníti:
Poleti se mora pušava, ktero hočemo v bolji stan pripraviti, odločiti, in v več, postavim po 16 oralov velikih kosov razdeliti. Od vsakiga takiga kosa se na vsih štirih voglih po 20 sežnjev široke rajde odločijo, ktere kakor meja notrajni del obdajo. V jeseni se pervikrat le polovica teh rajd, to je 10 sežnjev, preorje, in v mescu Kimovcu z akacijevim semenam (15 do 20 funtov na 1 oral) obseje in povleče. Čez 5 let se ravno takó z drugo polovico imenovanih rajd zgodí. Čez druzih pet let je pervič obsejana polovica rajde že gojzd postala, ki se že sekati da. V tem redu je potem od 5 do 5 let enkrat ena, drugikrat druga rajda za sekanje gôdna, in kér se zmiraj le polovica rajd poseče, obderží zagrajen delež zmiraj lepo drevesno mejo, ki rodovitnost ograjeniga zemIjiša množí. Pri tem sekanju dreves naj se nikar vse drevesa brez razločka ne sekajo, ampak lepši akacije naj se dalje rasti pustíjo, de se za razne rokodelstva pripraven les iz njih perrodí.
Kdor želí dobriga akacijeviga semena kupiti, ga dobí pri Henriku Zeligu, c. k. dvornim kupčevávcu z semeni na Dunaju.3
1) V Mezehögyezu, velkim ces. kobilstvu na Ogerskim je okoli 700 oralov samó z akacijami nasajenih. Miši in zajci so malim drevesčikam sicer zlo nadlegovali, vunder jih veliko tavžent dreves sedaj prav čversto raste. Vredništvo.
2) Od ktere je bilo v listu 15. in 16. govorjeno.
3) Od tega kupca smo tudi mi unidan 4 funte akacijeviga semena prejeli; na Dunaju sicer 1 funt le 24 krajcarjev velja, mi smo ga po pošti dobiti hitéli, zató funt na 40 krajcarjev pride, kar je bilo v poslednjim perloženim listu naznanje dano. Vredništvo.