Kako se dade hruške krasti

Kako se dade hruške krasti. Jožef Marija Kržišnik

Objavljeno pod psevdonimom Čivkoslav Lažán.

Izdano:	Slovenski narod leto XVII, številka 109, 12. maj 1884.
Viri:	Dlib.si [1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nerod ima prijetno hčer,
V mladosti jasnem žari —
Pazljivo pazi vsak večer,
Da svet je ne popari.
Nero dimd lepo drevd,
Polni je vselej cvetje,
A predno sadje je sladko,
Uže pokrade svet je.'
Zori mu v novo krasni plod,
Prijazno še mu smeje.
V gostilni se bana Nerod,
Ponosno pivcem deje:
„Došle mi kral i hruške so,”
Ker baš ne blizka domu;
Še letos poskuse naj jo,
PosreČi-li se komu!
Garaš je mladec lepi živ,
Neroda ljubi hči ga,
Garaš je čvrst, vesel, šajjfv,
Na delo stvar budi ga.
Večer priplava, pride noč.
Nero d bedi pod hruško.
A da ga ne premore moč,
Ima pri sebi puško.
Kar se pod oknom hčerinim,
Pojavi slika mrka:
Garaš budi dekle pod njim
Krepko na steklo trka.
Nero d ga zre, zob škriplje mu
Čuj! okno plašno skripne...
Da reberca pretipaje mu ,
Napne korake hipne.
Domov povrne jezno se,
Vse špranjice preišče.
Za voglom on oprezno se
Zavije na torišče.
Na hruško zleze živi mlad,
Potres a na vse kriplje ,
Da se rumenozreli sod
Na tla v obilji vsiplje.
Srdit nazaj on pridivja,
Razmatra zlo večerjo.
A vnovo razgovarjata
Prijazno se s hčerjo.
Nerod a lomi srdi smeh...
„Kaj bode narod golčal?“...
Garašu v zakon — lep uspeh!
Da hčer, da bode molčal.