Pojdi na vsebino

Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kakó bomo konstitucíjo po slovensko imenovali?
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 14 (5.4.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Konstitucíja je tudi slovenskim deželam tako velika dobrota, de zasluži dobro slovensko imé. Beseda „ustava,“ „ustav,“ ktero nekteri Čehi, Poljci, Horvatje rabijo, ne veljá nič, zato kér nič gotoviga ne pomeni in clò nobeniga zapopadka človeku ne da. Nam so Horvatje, Čehi in Poljci tudi v slovstvinih rečeh spoštovani in dragi bratje ‒ pa tega nam ne bojo za zlo vzéli, de smo v marsikteri reči bolj zbirljivi, kot oni. Kako slabo je ‒ na priliko ‒ njih beseda ark, arkuš (Bogen) pri papirji. Arcus, Bogen pri zidu (naš obók) naj bo! akoravno je tudi za ta pomenik ptuja beseda ‒ pri papirji pa clo nič ne veljá. ‒ Naš mnogospoštovani Slovenec, sedanji korar, gosp. Jožef Poklukar, so nam svetovali, de naj bi konstitucíjo sovlado imenovali, zató kér pri ti vladbi Cesar z Ijudstvam vred vladuje. Ali bi ne bilo pràv, de bi to besedo v slovenski jezik vpeljali? Kdor kaj boljšiga vé, prosimo, naj nam oznani, de bomo vse prevdarili, nar boljši pa obderžali. Vredništvo.