Kaj vse sem pozabil

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kaj vse sem pozabil
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Valjam se na stolu in nekako kinkam.
Bog mi razširja uho. Poka mi. S parnikov
zares mečejo lase, ne da bi se pristrigli.

Vidimo, da je zavezano. Ampak zares ljudje
ne zapuščajo ladje, ne vstopajo. Nihče ne
poje, nihče ne odhaja v vojsko. Objemanje je

privid. Kamen mola je odprta škatla meda.
Nune so cepetale bose.. Publika hvarskega
gledališča je odhajala. V čebeli je siv bron.

Stoječa ušesca. V raju so kljuke in matriarhat.
In ti si siv, gnil in bleščeč skupaj. Tabela!
Tabela! Neskončnost jjem. Smirkam vrata.

Palme plešejo rumbo. Prelahko. Rumeno je
in peče. Ni pod peskom, ni pod morji, ni
nikjer. In vendar bljuva in kljuka in stavi in

umakne sidrišča. Poleti se loti loviti Zenona.
Košnja in poljska dela. Idilična peščica je
hruška. Kemblje lovimo med sadeži. Moka

podarja tapeto. Beli cnnoki drvijo po limfi
žlez. In srni se izvije kolence, srnin plašč.
Pinakoteka ali paninoteka, zares je nebistveno.