Pojdi na vsebino

Kaj se hoče

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kaj se hoče
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Kaj se hoče, Pionir, 1957/58, št. 7, str. 207.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Še si lep, sneženi mož,
dolgo pa ostal ne boš!
Sonce čaka že za vrati,
kmalu se v kočiji zlati [1]
k nam pripelje, zimo zmelje,
mraz prežene, brst požene,
se nasmeje, luč razseje,
gre čez gričke, vrne ptičke,
stopi v klance po zaspance:
v gozdu vsak brlog pregleda,
vščipne za uho medveda,
v duplo švigne, polha dvigne,
mah razgrne, ježa zvrne,
vse postavi na nogé,
zgrabi zemljo za lasé,
da na mah je vse zeleno,
vse dehteče, razcveteno,
vse pojoče, vse smejoče …
Je pa mož, ki sonca noče,
kisa, cmeri se in joče,
kaj se hoče, kaj se hoče!

Opombe urednice

[uredi]
  1. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795, št. 5/9. je različica pri verzih 5. do 13
  1. V tipkopisu je različica pri verzih 5 do13.
    k nam pripelje — zimo zmelje,
    mraz prežene — brst požene,
    se nasmeje — cvet razseje,
    gre čez gričke — vrne ptičke,
    stopi v klance po zaspance:
    v gozd pogleda — zdrami meda,
    v duplo švigne — polha dvigne,
    mah razgrne — ježa zvrne,
    vse postavi na nogé,