Kaj lahko mleko postane

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kaj lahko mleko postane
Svetlana Makarovič
Spisano: Uredila Ema Hozjan
Viri: Makarovič, Svetlana (1974). Kaj lahko mleko postane. Ljubljana: Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Dobro jutro, naše drobno, škrbasto dekletce! No, le povej, kaj boš zajtrkovala, jogurt, kajne, kot vsako jutro, pa krožnik sveže skute. Kos črnega kruha z maslom. In še veliko, rdeče jabolko. Zdaj pa le jej, deklič, nič se ne obiraj, drugače pritečejo miške – pa ti bodo vse pred nosom snedle! In kako bi ti bilo to všeč?

Lačne miške so si same priskrbele zajtrk. Tole je najboljši način: v shrambi najdeš velik kos sira in se kratkomalo naseliš v njegovih luknjah, seveda, če si miška. Luknje pa – postajajo vse večje, vse večje - veste kaj, miške! Vse kar je prav! Kaj bo pa za nas ostalo? Kar hihitajte se, kar! Boste že videle, če vas muc dobi!

Takole potepanje, kot si ga včasih privoščita naša prijatelja, je pa res razburljivo! Poglejte, kaj sta ravnokar našla: čudno, rožnato reč, ki se zdi kužku še kar okusna, muci pa niti malo ne. Pa tudi tako zoprno mrzla je! Ne, sladoled ni za muce, pa četudi ga delajo iz mleka. Ste to vedeli?

O, ti prismojeni kuža! Vtaknil je svoj radovedni smrček v vrečo, napolnjeno z nečim belim, puhastim, dišečim – zdaj pa kiha! Ha-čih! To je neveden, naš kuža; še tega ne ve, da se mleko v prahu, če ga oblizneš, nalepi na nos in potem kihaš – ha-čih! Glej, kuža: mlečni prah je treba zmešati z vodo, šele potlej postane užiten.

Le kdo tako glasno in obupano mijavka? Tole je vendar naš razvajeni mali muc Mrn! – Nič čudnega, če se pritožuje, ko pa smo danes zjutraj kar pozabili nanj in mu nismo nalili mleka v skledico! Ubogi Mrn, oprosti in nehaj se že dreti! Le še čisto malo potrpi – takoj zdaj se odpravimo h kmetu…

Brž v hlev! Je kmetica že pomolzla krave? Ha, kdaj že! Potem je mleko nalila v velike kovinske posode, ki zdaj ob cesti čakajo, da mleko iz njih pretočijo v cisterno. To bo tovornjak odpeljal tjale v mlekarno… Zdaj pa brž! – Ej, smola, kante so že prazne, tovornjak, zavit v oblak prahu, pa je že daleč… Ej, smola!

Kaj pa zdaj, ubogi muc? Ni pa ni mleka za tvoj zajtrk. Bi kaj drugega? Karamelo morda? Nočeš? Kaj pa liziko? Tudi ne? Korenček? Ali pa morda jagodov sladoled? Imamo tudi košček čokolade in češnje in napolitanke in solato… No, nikar se ne drži tako kislo, Mrn – saj te razumemo. Ti si želiš mleko – pa konec!

Če ni drugače, pa stopimo na pašnik. Dve prijazni kravi se paseta na njem, radi se bosta pustili malo pomolsti – saj ne smemo domov brez mleka; to bi bil naš muc Mrn jezen! Samo skodelico mleka – za to, da ga odpeljejo čez nekaj ur v mlekarno, ga bo pa še ostalo več ikot dovolj. Pa veste, kaj bodo tam, v mlekarni, počeli z njim?

V mlekarni bodo spremenili mleko v najrazličnejše druge okusne stvari: posneli bodo smetano z njega, jo skisali, ali pa na primer umetli iz nje imenitno presno maslo. Tam delajo tudi razne sire, skuto, jogurt, kislo mleko, mlečni prah, pa sladoled in še kaj. Tudi čokoladi ga dodajo, zato, da je še okusnejša! Neverjetno, kaj lahko mleko postane!

Končno je muc zadovoljen. Dobil je svoje mleko, zdaj mlaska in cmoka in – prav na glas prede. Kdo ve, o čem razmišlja… Mogoče o Mlečni cesti, ki leži tam daleč nekje v vesolju. Mrn bo nekoč odšel tja. Morda vzame s seboj celo koga izmed vas? Seveda koga, ki rad pije mleko! In ki ima rad muce. Pa saj to se samo po sebi razume.