Kadar za gorami

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nedelja je danes Kadar za gorami
(Poezije)
Dragotin Kette
Šum vira in zefira
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Kadar za gorami tam daljnimi nebeško sonce zahaja, črna tema se vzdigne od vzhoda tam, črna žalost pa v duši vstaja.

Brez svetle mi luči živeti ni moč, in iskal sem jo v pergamenih, iskal sem jo v knjigah do polnoči, a nisem je našel v nobenih.

Iskal je v naravi in v zvezde sem zrl. O, pač so v njih trdi zakoni, o, mrzlo, tak mrzlo, da strah, mi zro nešteti milijoni.

Naposled si ti, moje lepo deklé, temó razsvetlila in sušo rosila s solzami — in srečen sem zrl v deviško tvojo dušo.

In kadar zdaj sonce za daljne goré, za tihe vrhé se skrije, zasveti mi luč tvojih lepih oči, še lepši mi danek zasije.