Kadar otrok lovi luno in zvezde

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Živa cvetlica Kadar otrok lovi luno in zvezde
(Pesmi)
Fran Levstik
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Moj glavaček, kopitlaček gleda v nebo, dlan izteza, pod oblake s prstom seza, s prstom seza in se smeje, luno vidi, zvezde šteje. Lepo zvezdo rad bi tipal, v lice rad bi luno ščipal. Skrije luna tolsto lice, tolsto lice za meglice; skoči zvezda na noge, a po nogah na steze! Brca dete se za njo, roko nese pred sebo: Teče zvezda in beži, teče dete in lovi. Tam je bela rimska cesta, zlata kola, zlata pesta, a konjiči srebrniči in vozniki medeniki —— Zvezda se je utrnila, pot k zemljici obrnila; kadar je na zemljo pala, po stezici koracala, dete naglo je pred njo, da nastavi jej nogo. Zvezda bela se spotakne, dete naglo dlan primakne, zgrabi, prime jo za lase in potegne zvezdo nase. Dete nima še žepov, nese v koši jo domov, dene v hiši na polico, na polico, na deščico, da k večerji zvezda sveti sredi zime in poleti.