Pojdi na vsebino

Kača v vreči

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kača v vreči
Josip Suchy
Izdano: Kres, 1/7 (1922), 120–121
Viri: dLib 7
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

(Staroindijska pripovedka)


Živel je star brahman, ki je beračil po svetu. Ko si je prihranil tisoč kahâpanov, jih je dal shraniti pri sosedu brahmanu ter se zopet oddaljil po beraških potih. Medtem pa je prvi porabil izročeni denar. Namesto denarja je dal beraču svojo hčerko za ženo. Ta pa je bila zelo mlada in neutešljivega nagnenja in kaj kmalu se je spečala z drugim mladim brahmanom. Da more nemoteno uživati srečo, se je hotela iznebiti svojega moža. Rekla mu je nekega dne: »Ne morem več delati; dovedi mi sužnjo!« »S čim jo bom pa plačal?« ji je odgovoril brahman. »Priberači si denar ter mi jo dovedi!« — »Dobro, pripravi mi vse potrebno za pot!« In dala mu je usnjato vrečo, ki jo je napolnila s praženo kašo.

Ko si je brahman izberačil sedemsto kahâpanov, se je vrnil proti domu, češ, sedaj imam že dovolj za nakup sužnje ali sužnja. Domov grede se je ustavil ob vodi, odprl usnjato vrečo, pojedel nekaj kaše ter šel po vodo, ne da bi bil prej zopet zvezal vreče. Črna kača pa, ki je bivala v drevesni votlini, je zavohala praženo kašo, zlezla v vrečo, se naužila kaše ter tu vkolobarjena zaspala. Brahman se je vrnil, zvezal vrečo ter se oddaljil proti domu.

Na poti skozi gozd pa ga je nagovorilo drevesno božanstvo: »Brahman, če se na potu ustaviš, boš moral umreti: če prideš pa domov, bo morala umreti tvoja žena!« Izrekši te besede je izginilo božanstvo. Ves preplašen je brahman dospel do mestnih vrat.

Bil pa je ravno postni dan. Na ulici je pridigoval kraljevi svetnik Bodhisattva-Sênaka. Ko je brahman videl toliko ljudstva, ki je drvelo k prostoru, kjer je pridigoval Senaka, je vprašal mimoidoče, kam gredo. In povedali so mu, da pridiga danes modri Senaka. Brahman si je tedaj mislil: »Če je moder, kakor pravijo, tedaj me bo pač mogel osvoboditi bojazni.« In pristopil je k zborovalcem ter, držeč svojo vrečo na ramah, poslušal propoved.

Tedaj pa ga je zapazil Senaka ter si je dejal v mislih: »Vsi me poslušajo radostni in vzhičeni nad mojimi besedami, le oni brahman tam je žalosten in potrt. Oprostim ga žalosti.« In ogovoril ga je: »Brahman, jaz sem modri Senaka. Osvobodim te žalosti. Le zaupno se obrni do mene.«

Brahman mu je razodel, kaj mu je medpotoma reklo drevesno božanstvo. Tedaj pa je Senaka zapazil vrečo na brahmanovih ramah in takoj se mu je dozdelo: »Tu notri mora biti kača!« Predstavil si je v duhu ves dogodek, kako je brahman pustil odprto vrečo, ko je šel zajemat vodo, in kako je vanjo zlezla kača, ki bi ga pičila, ko bi posegel v vrečo. »Ta kača,« si je mislil, »mora biti pogumna in neustrašljiva, zakaj še ne zgane se, čeprav se vreča tako trese.

Vprašal je brahmana: »Ali imaš kašo v vreči, brahman?«—- »Da.« — »Kje si takrat sedel?« — »V gozdu pod drevesom.« — »Ali si zavezal vrečo, ko si šel pit vodo?« — »Nisem je zvezal.« — »Pa si vendar, ko si se vrnil, pogledal v vrečo?« — »Ne, zvezal sem jo, ne da bi pogledal noter.« — »Brahman, prepričan sem, da je zlezla v vrečo kača, ki jo je privabil vonj pražene kaše. Vzemi vrečo raz ramo, postavi jo sredi zborovalcev na tla, odreži zaveze ter odstopi za par korakov! Potem vzemi palico in udari po njej! In videl boš, kako se pojavi sikajoča kača. Prost pojdeš domov!«

Brahman je vse tako storil, kakor mu je svetoval Senaka. V zahvalo mu je hotel podariti onih sedemsto kahapanov, ki si jih je priberačil. Senaka pa je zavrnil darilo ter mu dodal še 300 kahapanov, tako da je vsota znašala sedaj 1000 kahapanov. Nato ga je vprašal: »Kdo te je poslal na beraško pot?« — »Moja žena.« — »Ali je žena stara ali mlada?« — »Mlada je.« — »Potem pa živi gotovo v prešestvovanju ter te je poslala na pot, da nemoteno uživa naslade. Če ji poveš, da si prinesel 1000 kahapanov, ti jih odvzame ter jih bo darovala svojemu ljubimcu. Svetujem ti, da skriješ denar, preden se vrneš domov.«

Brahman je novce skril pod drevesom ter se zvečer vrnil na dom. Žena je bila ravno v družbi svojega ljubimca. »Žena,« je zaklical brahman, stoječ pred vratmi. Komaj je slišala njegov glas, je upihnila luč, odprla duri in ko je vstopil brahman, je brž onega porinila skozi vrata, rekoč mu, naj pred vratmi počaka. Stopivša v hišo je najprvo pogledala v vrečo in ker tam ni nič našla, je vprašala: »Kaj si vse priberačil, brahman?« — »1000 kahapanov.« — »Kje pa jih imaš?« — »Skril sem jih pod tem in tem drevesom. Jutri greva ponje.« — Žena pa se je za trenutek odstranila ter vse povedala ljubimcu. Ta si je denar seveda takoj prisvojil, kakor bi ga bil sam skril pod drevesom.

Ko brahman drugega dne ni našel denarja, je šel k Senaki ter mu potožil. Senaka ga je vprašal: »Ali tvoja žena podpira brahmane?« — »Da, podpira jih.« — »In podpiraš jih li tudi ti?« — »Da, tudi jaz.« Tedaj mu je Senaka izročil denarja za prehrano enega tedna ter dejal: »Pojdi in povabi prvi dan 14 brahmanov, sedem ti in sedem tvoja žena in pogostita jih. Od drugega dne dalje pa povabi vedno enega manj, tako da sta sedmi dan samo še dva brahmana vajina gosta, eden tvoj in eden ženin prijatelj in ko zapaziš, da je oni brahman, ki ga je povabila tvoja žena, stalni hišni gost, mi to povej!«

Brahman je storil tako ter šel potem k modrecu: »Sedaj sem našel brahmana, ki stalno hodi k obedu.« Bodhisattva si je dal privesti tega brahmana ter mu rekel: »Ali si ti onih 1000 kahapanov, ki so last tega brahmana, vzel izpod drevesa?« — »Ne, modrec.« — »Ti gotovo ne veš, da sem jaz modri Senaka. Jaz že napravim, da prineseš denar!« — Tedaj je oni ustrašen priznal, da je vzel denar. »In kaj si storil z denarjem?« -— »Skril sem ga na isti način.« Tedaj je modrec vprašal starega brahmana: »Ali hočeš obdržati ženo, ali hočeš vzeti drugo?« — »Obdržim jo.« Bodhisattva je tatu prisilil, da je brahmanu izročil kahapane ter ga izročil sodišču, ki ga je pognalo iz mesta. Tudi brahmanovo ženo je pustil kaznovati, brahmanu pa je izkazal mnogo časti ter ga pridržal pri sebi.