K Tebi!
K Tebi! Iz luči in teme Engelbert Gangl |
|
Svetla rosa trepeta na listi
V zore jutranje milini čisti:
Biserno iskri se širi svet.
Stvarstva se čaroba nam odgrinja,
Blaženstva oblast duhá prešinja:
Božji prst je v stvarstvu razodet!
Pómlad se na svet je naselila,
Svoje nam lepote je odkrila …
Pómlad, ki pozval je Tvoj ukaz,
Priča nam, kaj zemlji Ti podaril,
Ko nad njo to sonce si razžaril –
V nji se kaže sveti Tvoj obraz.
Ko srcé v krasoto zatopljeno,
Dušo dviga čustvo mi vzneseno
K Tebi, vse ljubezni jasne vzor!
S spevom bi najlepšim te pozdravil
In dobroto Tvojo v njem poslavil –
Kaj Ti spet – saj v Tebi mu izvor …
K Tebi molim: Daj v dobroti Svoji,
Da topeč se v blaženstva opoji
Mnogo pesmi v srcu se zbudi.
Kakor cvet spomladi se razvija,
V duši se razvijaj poezija,
Poezija sveta – kakor Ti!