Jutro v Kropi
Ko na Vodicah prvi sončni žarki zableščijo,
že v vigencih kolesa leno se vrtijo,
mehov hropenje in škripanje pritajeno
obdaja okolico vso črno, zaprašeno.
Po nakovalu zopet pesem se jeklena čuje,
ob njem kovač izmučen, črn in bled zdihuje,
s kladivom težkim po železu trdem udarja,
da s tem zasluži malo vsotico denarja.
V železnem loncu turščni žganci vrejo in čekljajo,
za zajtrk stalno jih iz dneva v dan imajo,
polijejo jih z bikovim, ne s kravjim mlekom,
a pojedo vseeno jih s prav slastnim tekom.
Kljub temu vedno je godant in vedno je veselo,
humor in pesem ves dan spremljata jim težko delo,
tako iz roda v rod poteka jim življenje:
pomanjkovc, skrb, pomanjkovc, skrb, trpljenje.
 | Članek je za kratek čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da ga medtem ne spreminjate. Oseba, ki je dodala obvestilo, je navedena v . Če članka zadnjih nekaj ur ni urejal nihče, lahko predlogo odstranite. Namen obvestila je izogniti se navzkrižjem urejanj; prosimo vas, da ga med sejami urejanja odstranite, da ga bodo lahko izboljševali tudi drugi. |