Jurček in pipa

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jurček in pipa
Jožef Mihelič
Viri: Jutro 12. 8. 1943
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Jurček je dedovo pipo iztaknil
in na skrivaj neki dan jo izmaknil
polno tobaka je vanjo natlačil
ter prav moško v gozd odkoračil.

Tam jo prižgal je in krepko zapuhal,
da se tobak že od daleč je duhal
dim valujoči je gledal veselo —
kak imenitno se to mu je zdelo!

Nekaj že časa prav dobro je vlekel
tudi če jezik strašno ga je pekel.
Ali tedajci ga je pograbilo:
krog in krog njega se vse je vrtilo ...

Čudno zdaj vroče je Jurčku postalo,
tudi več puhati ni se mu dalo;
sline so jele se iz ust mu cediti,
v krčih zdaj strašnih začel se je viti.

Vlegel na tla se je, bruhal in slinil,
zvijal se, jokal in stokal in cvilil.
Dolgo preplašen se Jurček je mučil —
zdaj ga tobak je za vedno izučil.