Jurček in pipa

Jurček in pipa Jožef Mihelič

Viri	Jutro 12. 8. 1943
Dovoljenje	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.

Jurček je dedovo pipo iztaknil
in na skrivaj neki dan jo izmaknil
polno tobaka je vanjo natlačil
ter prav moško v gozd odkoračil.

Tam jo prižgal je in krepko zapuhal,
da se tobak že od daleč je duhal
dim valujoči je gledal veselo —
kak imenitno se to mu je zdelo!

Nekaj že časa prav dobro je vlekel
tudi če jezik strašno ga je pekel.
Ali tedajci ga je pograbilo:
krog in krog njega se vse je vrtilo ...

Čudno zdaj vroče je Jurčku postalo,
tudi več puhati ni se mu dalo;
sline so jele se iz ust mu cediti,
v krčih zdaj strašnih začel se je viti.

Vlegel na tla se je, bruhal in slinil,
zvijal se, jokal in stokal in cvilil.
Dolgo preplašen se Jurček je mučil —
zdaj ga tobak je za vedno izučil.