Juhe so se zlile na želvino glavo
| ← Beli brezi | Juhe so se zlile na želvino glavo Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Oddajanje mleka na avtobus → |
| |||||||
Dimniki vzplujejo. On je
Benjamin. On se najbolj kadi.
Gol ležiš na obrnjeni kadi.
Utekočinjen. Na hladilniku bi se
strdil. Ko se morilec iz slasti potopi v
karizmo, pozabi na detajle.
Pozabi vrstni red.
Udje začnejo dišati, česar ne
razume. Optimalno je žrtev devet do
deset, razporejenih v
hladilnike, ki jih mora biti nekaj tudi v
kleti. Kupljeni morajo biti na
različnih krajih. Cegelci morajo biti
zbrisani. Ko poješ
ud umrlega ljubimca, začno zenice krožiti v
rem gibih, kot ko so deklice videle
Marijo. Slast
ponovi gib oči, da so kot
lutke. Zenice plujejo kot parniki v medu.
Lučka v hladilniku se vžiga in ugaša.
Veke postajajo težke.
Vedno bolj gosto diši.
Šotor iz lubja jem.
Moje koleno se odtiskuje kot posmrtna
maska.