Joj...

← Želja

Joj ... Anica Černej

Dvomi →

Spisano:	Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano:	V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Meni je — joj — pretesno.
Saj so res polja prostrana
in pota vanje speljana,
toda, joj, ko pa ni
v dušah moči.

Ko pa je, joj, pretežko,
kar je življenje zajelo,
kar nam je srca zadelo,
da nam kot kletev vse dni
v dušah leži.

Ko pa je, joj, prehudo,
da smo ljubezen izdali,
da smo brezdomci postali
in da ni več do ljudi
belih poti.