Jožek in luna
| ← Krompir | Jožek in luna Ringaraja Andrej Kokot |
Zadrega → |
| |||||||||||
<poem>
Jožek in luna
Kadar gre Jožek spat, pride včasih luna in ga vabi, da bi se šla igrat. Toda to ni tako enostavno. Luna je včasih visoka ali nizka, z okroglim obrazom ali pa ga stiska. A je oni dan prišla na rob tistih trat, svetla in velika, prav tja, kamor se podnevi Jožek hodi igrat. Takoj ga zamika, da visoko žogo ulovi. Jožek vstane in kar v pidžami po prstih tiho gre iz hiše, jo urno proti luni briše. In skoraj, skoraj jo je že ujel, skoraj z neba snel, pa še šment zmuzne za oblak, izgine za gorami...
Doma pri mami Jožek ihti in stoka, a ga mati potolaži: "Vidiš, vidiš kakšen si junak, da pred tabo se še luna za oblak je skrila, da je tvoja roka ne bi ulovila."