Jezus in vrana.
| ← Zakaj ima krivokljun kriv kljun. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Odkdaj je slavček najizvrstnejši pevec. → |
| |||||||
Iz prva je bila vrana najlepša izmed vseh ptičev. Njeno perje je bilo belo kakor sneg in lesketalo se je v solnčni svetlobi kakor velik demant. Čudovito lepo je bilo tudi njeno petje; celo slavček ni prepeval tako mičnih melodij kakor prelepa vrana. Ko se je vzdignila visoko v modri zrak, so bili ljudje vsi zamaknjeni in so mislili, da slišijo rajsko petje. Vrana je dobro vedela, da je lepa in da sladko poje; zaradi teh prednosti pa se je tudi prevzela.
Ko je visel božji Odrešenik na svetem križu in trpel neizrečne bolečine, so žalovala nebesa in zemlja. Tudi ptiči so se poskrili v temni gozd in v gnezda ter umolknili. Le ošabna vrana se je spustila na drevo blizu sv. križa in začela prepevati. Ali pela ni tožnih pesmic, nego vesele. Židom so bile tako všeč, da so začeli plesati okrog svetega križa. V tem je umirajoči Kristus vzdignil ranjeno glavo in rekel vrani: »Hudobna ptica, s čim sem zaslužil to, da se veseliš moje smrti? Ali te nisem ljubil najbolj izmed vseh ptičev? Toda še zmirom sem tvoj Bog in še zmiraj te lahko kaznujem. Kakor si bila dozdaj najlepša ptica, tako bodi odslej najgrša med vsemi!«
Ustrašila se je vrana in umolknila; ali bilo je prepozno, izginil ji je srebrni kras in ostrmela je sama ob svojem perju, ki je bilo črno kakor noč. sladki njen glas se je izpremenil v grdo krokanje, in osramočena ptica je zletela ter se skrila v puščobne krajine. Od tega časa se več ne vzdiguje ponosno v zrak; le v nizkih višavah leta in prebiva najrajši v zapuščenih goljavah. Sram jo je človeka in drugih ptic.
Lujiza Pesjakova.