Jezus Nacarenski
← Božična pesem | Jezus Nacarenski. Val. Orožnovi spisi Valentin Orožen |
Najslajše srce Jezusovo → |
(1833) D 1846.
|
Zdi se mi, da vidim mesto,
Mesto tam Jeruzalem,
Vidim ljudstvo tam nezvesto
Jezusa peljati sem.
Grozno Golgata se trese,
Pravit' slišim strašni glas:
Glej! nebeški stvarnik nese
Tamkaj težek križ za nas!
Glej! ki stvaril je svetove,
'Z nič poklical vse stvarí,
On, ki vse živi rodove,
Zdaj na zemlji tam leži!
Vse ga tepe, vse ga suje,
Vse mu grenko smrt proti,
Ves pod križem omaguje,
In krvavi pot potí.
Kde ste zdaj vi Galilejci,
Ki vam On je kruh delil,
Kde bolniki, kde ste slepci,
Zdravje vam jo podaril –
Da bi tukaj pričevali,
Da je Jezus pravi Bog –
Daleč proč so vsi ostali,
Ktere rešil je 'z nadlog.
Strašna ura zdaj prihaja –
Sem pogledaj grešnik ti,
Strašna groza mo obdaja,
Videti, kar ljudstvo st'ri:
Svete roke zdaj pribije –
Grešnik, grešnik, sin poglej !
Sveta kri po križi lije,
Oh pokoro delaj zdej!
Jezus Nacarenski vmira,
Strašno ziblje se nebo,
Plaho ljudstvo se ozira,
Strme skale pokajo!
Milo gleda luna bleda,
Svetlo solnce se stemni,
Jezus prot' nebesom gleda,
Vpije – kliče, govori:
"Oče zdaj je dokončano,
Grešnik bo zveličan spet,
Vsem rodovom bodi znano,
Da je rešen celi svet!"
Zdajci sveto glavo nagne,
Se Očetu izroči –
O nedolžno božje jagnje,
Naše upanje si ti!