Jezik smeha in joka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jezik smeha in joka
Podkovani zajec in modra oslica
Marko Kravos
Spisano: Ines Beno
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nekoč je živel čudežen otrok, pravzaprav deklica. Deklica Dora je jokala po slovensko, po italijansko je štela, po angleško je spraševala za pot, po nemško je ukazovala psu, po rusko je lagala, po špansko je plesala, po arabsko je molila in tiščala glavo v pesek. Njen brat Rado se ji je smejal: ho ho ho ho, he he he he, ha ha ha ha -v jeziku vseh Ijudi sveta. Zakaj se ji je smejal? Ker je samo čepela ob računalniku in skakala od spleta na splet, da bi vsem pokazala, da toliko jezikov zna, ker toliko velja. Njen brat Rado ni obvladal spletnih jezikov, ampak je bil spretnih nog. Vesel je bil, da je žoga okrogla in da se spozna na en sam jezik, jezik - brcanja. Za kazanje moči ali poguma, za jok in veselje, niti ne rabi besed. Ni dovolj imenitno, če kdo odlično brca pri nogometu? Na olimpijadi je Rado zabil odločilni gol: Rado, Rado, Ra- do, Ro-Do Ra-Do Ra DoRa, Do-ra, Dora. Tako so kričali gledalci na stadionu. Žvižgali in ploskali so obema, bratu in sestri. Saj sta si oba, vsak po svoje, to zaslužila.