Pojdi na vsebino

Jetnikovo pismo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jetnikovo pismo
Vladimir Levstik
Izdano: Svoboda 1/2 (1919), 22
Viri: dLib 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mittergrabern, 16. 10. 1916

Ne misli name lučka: zdaj sem gad,
ki se v togoti poteptani vije;
moje srce je brezdno kužnih blat,
kri mojih žil je lava blasfemije.

Kjer diham jaz, sta carja gnev in glad;
tu ni ljudi; volk volku v drobu rije,
tu zloba zlobi podlo dušo pije,
vse svetlo je bilo enkrat — enkrat ...

Ti, jagnje, solnči se na paši rodni —
varuj te Bog gromov izza planin!
— Ne kliči k meni, bodi daleč, čakaj,
da pridem te poljubit v noči blodni;
takrat pokrižaj v čelo moj spomin
in tiho, nežno za menoj zaplakaj.