Jetičnik

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jetičnik
Tone Čufar
Izdano: Književnost 12/3 (1935), 427
Viri: dLib 12
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Sonce pomladno ogreva ljudi,
novo življenje iz zemlje kipi,
pesem veselja razlega se v svet,
zanj pa ni smeha, zaprt je v klet,
mračno čez dan, tesno čez noč,
vlažno in strašno, ko stokajoč
gleda v stene, strmi v strop
in premišljuje svoj lastni pokop.

V kotu na postelji stari leži
in pokašljuje, iz pljuč bruha kri.
Ko pa pojenjajo težki napadi,
mu gredo misli ko ponavadi
v leta otroška in tisto mladost,
ki mu ni bila sama radost,
vendar je takrat še zdravje imel
in se od svojega dela živel.

Trdo je delal do zadnjih dni,
pri delu je pustil vse svoje moči,
zdaj od garanja zlomljen in strt
čaka v podzemlju prezgodnjo smrt,
nade rešilne ne najde nobene,
skrbi ga usoda ljubljene žene,
skrbijo ga pota dragih otrok
v svetu krivice in večnih nadlog.