Jesenska razstava in damska moda

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zmaga Jesenska razstava in damska moda
Prešernove hlače (Podlistiki II)
Fran Milčinski
Zanemarjena mladina in skrb zanjo
Spisano: 9. septembra 1927
Izdano: Slovenski narod
Viri: Beseda, virtualna slovenska knjižnica [1]
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Letošnjo jesensko razstavo je jako pohvaliti, kajti je v vseh slojih vzbujala izredno zanimanje, zlasti po šesti uri zvečer.

S polnim razumevanjem svojih važnih nalog se je ozirala tudi na potrebe damskega spola. Ni se ustrašila ne truda ne stroškov, da nudi našemu damstvu priliko, da ne zaostane za duhom časa, nego se pravočasno seznani s pojavi najnovejše mode, kakršna se nam obeta od koderkoli, ker se modi od kogarkoli določajo neovržni zakoni kakorkoli.

Lahko rečem, naše damstvo je bilo jako presenečeno in je brez razločka spola razstavi jako hvaležno. Razstava ni padla na nerodovitna tla nikakor ne, nego je naše damstvo baš nasprotno, in to kakor en mož dokazalo, da ima rodovitna tla in da je vsekdar zavzeto za vsak napredek, pa naj je še takšen.

Ugotovile so se na razstavi jako zanimive smeri za bodočo modo in je renomirana domača tvrdka, modni salon »Majmun«, že sedaj v ugodnem položaju sprejemati cenjena naročila ob najtočnejši postrežbi, v nujnih slučajih z obratno pošto. Cene priznano zmerne, stalnim nameščencem tudi na obroke.

Predvsem kar se tiče linije modne dame; linija modne dame ne bo več taka, kakor je sedaj, ko je iz gole, suhe kosti.

Nego je bila za zgled razstavljena dama, ki je tehtala žive vage 250 kil, in je bila njena linija lepo pitana in zalita z maščobo. Kajpak oko še ni vajeno novi liniji in se mu je zdela, kakor da je prestopila bregove, in bo zopet treba državne podpore. Toda je nova linija taka, da se ji oko kmalu privadi brez očal. Na noben način novi liniji ni odrekati, da je linija. V liniji pa ob pravem umetniškem razumevanju vedno tiči lepota in so le nekateri ljudje taki, da lepote ne vidijo.

Nova linija bo imela tudi svoje praktične strani.

Kajti mora v novi liniji tičati dokaj tiste reči, ki se v knjigah imenuje »kalorija«, in mislim, da bo nova linija marsikomu lahko prištedila sleherno drugo peč, hvala Bogu!

Pa tudi trg za živila bo z zadoščenjem pozdravil novo linijo in takisto mizarski obrt, če ne bodo postelje in stoli in klopi odslej spadale v zidarsko obrt, ko jih bo zaradi nove linije izdelovati iz betona, iz takega z vloženim železjem.

Le za oblačilno stroko se žalibog ne ve, ali se bo tudi okoristila z novo linijo.

Človek bi mislil, da se bo, in čim več da bo linije, tem več da bo treba blaga in obleke.

Toda je pred razstavnim šotorom stal mlad gospod, bil je glasnik razstavljene dame in je vihtel ogromen balon — ta balon so bile tako rekoč hlačke razstavljene dame, in jih je vihtel zato, da razodene slikovitost nove linije.

Navdušeno je vihtel hlačke, ki razstavljene dame seveda ni bilo v njih. Pa ko razstavljena dama tako rekoč ni bila v hlačkah, je bila očitno brez.

Taka se nam torej obeta ta reč.

Vedno sem govoril, da bo damska moda ob doslednem napredku napredovala tako daleč. Sedaj se je resnično zgodilo. — Ne, oblačilnemu obrtu se ne obetajo dobri časi, nikakor ne! —

Drugi, za damsko modo nič manj važni pojav na jesenski razstavi, je bila dama brez glave.

Odkrito povedano, tako nenavadnega napredka na polju damske frizure ni nikdo pričakoval.

Da neprestano se vrteče kolo mode ne bo vnemar pustilo damske frizure, o tem ni bilo dvoma.

Lasje so že odstriženi in smo uživali damsko frizuro brez las. Odstrižena so nemara tudi ušesa — mislim, da so — kajti jih v damski frizuri ni več videti. In smo ugibali, kaj bo sedaj na vrsti. Mislili smo, da bo nos tisto.

Toda hodi moda svoja pota in ni odrezala nosu, nego je pokazala razstava, da je odrezala kar glavo, in bo odslej damska frizura moderna takšna brez glave.

In se sedaj otvarja nedogledna perspektiva za nadaljnji razvoj nove frizure brez glave.

Možnosti je milijon.

Ali in kaj bo damam odslej služilo, da bodo nataknile na vrat? Ali se bodo zadovoljile z onduliranim aranžmajem iz pentelj in čipk in koliko časa? Ali bode razkošni šopek tisto, kar jim bo prijazno štrlelo iz vratu? Našemu za vrtnarstvo jako zaslužnemu vrtnarstvu bi bilo privoščiti zaslužek v tem smislu. Ali pa bo zahtevala moda, da bo dama mesto svoje glave nosila posnetek druge modne glave, npr. Rudolfa Valentina ali Lindbergha ali Čaruge? Kdo ve in je reč resnično zanimiva.

Mogoče pa tudi da damska moda ne bo zahtevala nadomestka za glavo.

Kajti si damska moda ubira pot za moško modo. Moja žena je rekla, da nekaterim osebam sploh ni več poznati, ali so moški ali ženske, in se jim mora pogledati prav pod noge — edino tam da se loči še spol na podpetnikih, ali so visoki ali so nizki.

Pa je ob posnemanju moškega spola prav lahko mogoče, da ostane damski spol kratkomalo brez glave in brez nadomestka zanjo. Ako je namreč res, da se je tudi pri moških že pričela moda, da so brez glave.

Pepe, ta, ki sedi v uredništvu, je rekel, da se je.

Rekel je, npr. v Beogradu da je že več takih moških brez glave in so jako odlični gospodje. In je rekel, da se ti gospodje brez glave jako zavzemajo za modo brez glave in da je eden teh gospodov zadnje dni poslal telegram v Slovenijo, da mora tudi naša mladina biti brez glave in da se naj zato ukinejo srednje šole.

Pa sem rekel Pepetu, da je škoda, da ni tudi ta gospod brez glave prišel na jesensko razstavo, kajti bi bil na jesenski razstavi rekordna atrakcija poleg dame brez glave in dame brez hlač.

(Slovenski narod, 9. septembra 1927)