Jesenska pesem (Pobrana polja)

Jesenske pesem (Pobrana polja) Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albrechtova, Jesenska pesem (Pobrana polja), Ženski svet, 1928, let. 6, št. 10, str. 308.
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pobrana polja, prazne plodne njive
in zemlja trudna znova razorana,
po tratah niti pajčevine sive,
s srebrno roso čezinčez pretkana.

V meglo ovita ves dan je poljana,
zmrzuje bosa deca v mokri paši,
jesenski veter drobna srca plaši,
ki tuli tožno čez poljà prostrana.

Za plenom bega pes na poznem lovu,
zbudil je jato dremajočih vran —
a že je polje polno tihih sanj ...

Leno se dviga dim v lesenem krovu,
v daljavi prva luč je zažarela —
a mojo dušo žalost je objela...

==Opombe urednice:

Vera Albreht, Jesenska pesem (Pobrana polja), v: Antologija slovenskih pesnic 1 (1825–1941), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str. 94.