Jesen (Srečko Kosovel, 2)
- Za druga istoimenska dela glej Jesen.
← Kons | Jesen Pesmi Srečko Kosovel |
Moja velika Nada → |
|
Zeleni venec zmrzuje
na grobu prijatelja.
Vlom opolnoči.
Delavnica - svetišče.
Kdaj gre brzovlak v Ljubljano?
Srebrni dim se vije
med modrimi gorami.
Umetnost je progresiven,
kulturen faktor!
Mraz prihaja v moje srce.
Aeroplani širijo obzorje,
dvigajo kozmično zavest.
Ljubezen vzbuja duh.
Psihologija zavesti.
Duh, duša, razum.
Moderna lirika propada.
2000 metrov v zraku
perspektive ni več.
————
Jesenski vihar na morju,
skozi ničišče
v rdeči kaos.
Kozmično doživetje.
Če greš po srebrni jesenski cesti,
lahko doživljaš kozmičnost.
Črni gozdovi.
Stoletje se mehanizira.
Nebo ni mistika,
ampak je PROSTOR.
V podstrešnici mi druguje glad,
grenki kruh življenja.
Kličem z belega balkona:
genij=duh+razum.
Temna, mrzla noč jesenska.
Veter jesenske omamnosti.
Zrak je hladan od dežja.
lepota novembrske mesečine
na Krasu, skrivnostne.