Jesen (Miran Jarc, 2)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jesen
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Pesem ima v pesniški zbirki Novembrske pesmi naslov Némost.
Izdano: Dom in svet 46/ 1–2 (1933), 34–35
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Kako so čudni videti otroci
in konji na samotnem travniku.
Igraje po brezčasju brodijo ...
In zemlja je široka kakor večnost.

Rastlin močvirnih kačje uvita stebla
nemijo vekomaj v somračju ždenja ...
Kot bi piščalila stoletja otožno
zateglo pesem vračanja brez konca.

Kot sohe iz ila ždijo stare žene ...
ko gledajo rastline in živali
in deco, jih oživlja bled smehljaj,
kot da se ozirajo na svoje delo.

In ko se skloni nad šumečim dnevom
pramati noč kot tiha zmagovalka
so zadoščene: v nas se vrača stvarstvo ...
In ne vedo več, da so blizu — smrti.