Jesen (Dragotin Kette)
Videz
← Ko na večer ljubo pihlja zefir | Jesen (Poezije) Dragotin Kette |
V kripti → |
|
Oj šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj,
potoček moj, oj sapica, pihljaj!
Trpi mi duša zapuščena, vzdiše ...
Jaz mislim, mislim, v gozd grem tiho, tiše ...
»Pozdravljen! Si-li ti, moj ljubček, kaj?«
Strmeč in plašen ozrem se nazaj —
ne vidim nič! . . . V obraz mi vetrc piše
in vznaša listje više, vedno više.
Kam greš, jesen? Nekoliko postoj!
»Na jasni jug jaz grem, v toplejše kraje,
na dvor zeleni, beli gradič svoj.
Krog oken sadje tam visi najslaje,
tam krasne so noči.« Jaz grem s teboj
o starka ljuba, tam bi bil najraje!