Jesen (Dragotin Kette)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ko na večer ljubo pihlja zefir Jesen
(Poezije)
Dragotin Kette
V kripti
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Oj šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj,
potoček moj, oj sapica, pihljaj!
Trpi mi duša zapuščena, vzdiše,
jaz mislim, mislim, v gozd grem tiho, tiše ...

» Pozdravljen! Si li ti, moj ljubček, kaj?«
Strmeč in plašen se ozrem nazaj,
ne vidim nič!... V obraz mi vetrc piše
in vznaša listje više, vedno više.

Kam greš, jesen? Nekoliko postoj!
» Na jasni jug jaz grem, v toplejše kraje,
na dvor zeleni, beli gradič svoj.

Krog oken, vrat visi sadje najslaje,
tam krasne so noči.« Jaz grem s teboj,
o starka ljuba, tam bi bil najraje!