Jelovci

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jelovci
Jožef Mihelič
Jožef Mihelčič [sic], Dobrava pri Kropi.
Viri: Slovenec 27. 10. 1940
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nad Jamnikom, Kropo, nad Savo Bohinjko,
bujna — kot gledal bi mlado planinko —
dviga ponosno se gora zelena,
ni po krasoti ji slična nobena.

Jelovca, res si lahko ti ponosna
ker za Gorenjca si dobičkanosna:
kdo bi preživljal drvarjev družine,
kmetom na tisoče krmil živine?

Kdo pa zalagal bi z lesom mizarje
širom svetá, kolarje, tesarje?
Oglja ti daješ tovarnam, kovačem,
dosti zaslužka pa kmetom-vozačem.

Več si ti vredna, kot bila bi zlata,
zmeraj odprta so tvoja nam vrata,
skozi katera deliš nam darove:
da izkoriščamo tvoje gozdove ...

Zmeraj, ko gledam te jaz iz doline,
rajska milina mi dušo prešine;
kadar odromam na tvoje planine,
žalost in skrb — vse mi v hipu izgine.

Kdor je potreben oddiha, pokoja,
zanj res primerna gozdišča so tvoja:
tu se utrujena duša spočije,
novega zdravja telo se naužije.

Znana v vseh krajih si nam domovine:
smučarski raj, da so tvoje planine;
lovec prav vsak tukaj pride na svoje —
takrat posebno, ko ruševec poje ...

Čudno zato ni, da tujcu skomine
delaš in da se cedijo mu sline:
dobro vedo: kdor ob tebi domuje —
glavo ponosno v nebo povzdiguje ...