Jelenček zlatorogec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jelenček zlatorogec
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


JELENČEK ZLATOROGEC ilustrirala Jelka Godec Schmidt

Napravil je dedek možička iz gline. Napravil ga je in ga postavil na vrt. Potem je šel k babici in dejal: »Poglej, babica, možička sem napravil!« Babica ga je pogledala in glej — že je glinasti možiček oživel. Potolkel se je po trebuščku in široko, široko odprl usta.




»Joj, dedek! Kaj si storil!« se je prestrašila babica. »Še požrl naju bo!« »Le kako!« se je branil dedek. »Saj je samo iz gline!« A pred vrati se je že slišalo: tup-tup, tup-tup. In glinasti možiček je stopil v kuhinjo. Skočil je k dedku, skočil je k babici in -- ham, ham -- požrl kar oba. Potem je pogledal na ulico: aha, po cesti sta drobili deklici! Prva je nesla kanglico, druga pa čebriček. Skočil je in požrl deklici in kanglico in še čebriček. In je šel lepo naprej. Iz gozda so stopile tri ženice. Košare so nesle in v njih borovnice. On pa -- ham, ham, ham --je požrl ženice, košare in še borovnice. In je šel lepo naprej. Zagledal je tri ribice. Čoln so popravljali, vesla so ravnali. Možiček pa je -- ham -- požrl ribice, ham -- požrl mreže in ham se čoln z vesli vred. In je šel lepo naprej.

Pa je srečal drvarja, ki je podiral drevo. Hitro hitro -- ham, ham, ham --je požrl drvarja, požrl sekiro in z njo še celo drevo. In je šel lepo naprej. Šel je, šel in gledal naokrog. Pa je zagledal mladega jelena, ki se je pasel na gori. In je zaklical: »Jelenček, jelenček, požrl te bom!« »Le daj,« mu je rekel jelenček. »Pod goro se postavi, pa ti kar sam skočim v usta.« Glinasti možiček se je res postavil pod goro. Jelenček se je pognal, z rogovi je trknil v možička -- in možiček se je razletel na drobne koščke.


Pa zdaj? Vse je poskočilo, vse je hitelo proti domu. Dedek in babica sta tekla, kot da sta mlada. Tekli sta deklici, prva s kanglico in druga s čebričkom. In tri ženice: tekle so in nesle borovnice. Tekli so ribiči -- mreže v rokah in čoln na glavah. Tekel je drvar, vlekel sekiro, s sekiro pa celo drevo. Tekli so, tekli -- za njimi pa je skakljal jelenček.


Pa so ljudje prinesli zlata in jelenčku pozlatili rogove. Potem ni bil več navaden jelenček. Postal je jelenček zlatorogec.

Saamska ljudska