Jaz o tem

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Tretje oko
Marko Kravos
Spisano: Klara Kejžar
Izdano: Kravos, Marko (1979). Tretje oko. Ljubljana: Cankarjeva založba. 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Beseda ni konj[uredi]

To je jasno,

beseda ni konj.

Človek reče eno,

misli na drugo,

pa se sliši čisto drugače.


Dam besedo, častna beseda,

naj me strela udari,

če ni res.

Če morda ni, nisem jaz kriv,

kaj me boste za besedo prijemali,

kje imate dokaze,

kje je kaj napisano?


To so samo besede,

na besede ne dam nič.

Ne boste na eni besedi jahali,

jahajte na konju!

Vi meni konja,

jaz vam besedo,

prav?

Ja ali ne[uredi]

Če Marko reče ne,

je ne in ne!

Prav zares.

Vsaj približno ali skoraj.

Navadno je,

včasih pa tudi ne.

včasih je tako tako,

pa tudi še manj,

včasih je kar malo ja:

se ne ve,

če ni bolj ja kot ne.

Morda pa je prav ja,

samo preoblečen v ne.

Ali pa čisto narobe.


Jaz o tem[uredi]

Jaz o tem ne vem,

me ni bilo zraven,

sem bil bolan,

sem šel na stranišče,

nisem nič videl.

Jaz nočem s tem nič imet,

kaj se ve, kaj se s tega skuha,

ne bom nič rekel,

naj rečejo drugi,

ki se zdaj skrivajo.

Jaz imam rad mir,

naj se pokažejo mladi,

ki še nimajo obveznosti.

Jaz ne bom šel za druge v šmir,

ko bojo drugi, bom tudi jaz:

Franko, Cupo, Nadja in drugi.

Se nič ne bojim,

samo pameti in previdnosti je treba,

ne pa proti vetru scat.


Je boljše, da malo počakamo,

kaj se ve, kaj je koristno in pametno,

je treba načrtno in organizirano, praktično.

Vsak se po svoje bori!

Naj vsa stvar sama dozori,

potem bomo videli

na katerem koncu prijeti.

O snagi[uredi]

Zjutraj vsak dan si moraš umiti

ušesa, obraz in pazduhe in vrat.

Noge zvečer z žveplenim milom,

spolne zadeve pa raje po dvakrat

in vedno po uporabi.


Zobe vsaj trikrat krtači si dnevno,

glavo si peri vsak teden,

enako si reži še nohte.

Perilo in čevlji, obleka,

zrcalijo tvojo duševnost,

naj bodo zato bleščeči in čisti.


Kar ti ostane še časa,

posveti ga snagi v stanovanju,

preganjanju slabih duhov,

česanju in britju

ter drugim lepotnim posegom.


Tega se drži:

to je edini način,

da ne boš povzročal

socialnih nemirov

in da ostaneš res čist

in brez greha.

Leva desna[uredi]

Tudi levičarji imajo dve roki,

eno na levi in drugo na desni.

In ko se med sabo pozdravljajo,

katero od dveh si stisnejo?


Če bi gledala glava nazaj,

bi bila levica na desni

in desna roka na levi!

Vse je odvisno od glave.


Človek brez levice

je lahko levičar?

In levičar brez glave?

Je levičar ali desničar?

Zamejska žalostna[uredi]

Zamejci so žalostni.

Vsi zamejci so žalostni:

žalostna jim mati in otroci,

žalostna usoda,

kruh s solzami,

črnih pirhov zvrhan koš.


Ko je žalost največja,

postane zamejec pesnik,

ko je pisatelj največji zamejec,

postane politik:

žalosten politik žalostnih časov

v žalostnem zamejstvu.


NAJGLOBLJA ŽALOST JE ZAMEJSKA ŽALOST.


Žalostni so zamejci,

vsi žalostni so vsi zamejci,

vsi žalostni zamejci so zajci.

Zajci na žaru alla hejslovani,

zajci pohani, špikani, polnjeni,

zajci dušeni na rimski način.

V Celovcu si brusijo zobe,

zamejci z brusnicami, hmm …


Povsod in vsi

so za načelno koeksistenco.

Tudi zamejci koeksistirajo,

od srca žalostno.


Od žalosti postaja zamejec

zamorec.

Črni zamejci so danes v modi,

črno zlato:

vsi jih imajo radi,

tako zagrobno strumne.


K njim zdaj pobožno romajo,

v dolino solz, k rojakom – bratom,

njim zdaj spodbudno kličejo:

neomajni ostanite, kremeniti,

vi svetniki naši, mučeniki!

Refleksija[uredi]

To se samo tako reče,

da se lepše sliši:

rana ura – zlata ura,

in da brez dela ni jela.


Človek ne živi od dela

ampak od plače,

delo je služba,

v službi pa sami služabniki.


Že vsaka krava samo je, prežvekuje

in se bavi s floro in filozofijo.

Svoje rogove ima v znak razkošja

in mleko razdaja iz velikodušja.


Zamaknjena v svoje poslanstvo

je kot Kristus, ki svoje telo deli,

ko mirno gre v smrt

za prehrano ljudi.


Taki so pesniki, kot svete krave

nočejo dela, nočejo službe,

z rogovjem besed ne delajo škode,

v verze le molzejo misli in solze.


In po tradiciji se radi dajo zaklati,

da bi le še ostala kje kaka sled

upanja na lepše življenje, na boljši svet

brez časti, oblasti in brez dela.

Slovenska lipa[uredi]

Lepa je lipa bila, a nerodovitna.

Mehek les samo, zdravilen čaj

in pesniški navdih je dajala:

brezplodno je raslo slovensko drevo.


Zato smo na lipo cepili bučo,

ki zdaj koristno cveti in rodi.

Veter ji v vejah veselo buči

In buče na lipi pobožno donijo.


Zven teh rumenih zvonov oznanja prek širnih planjav:

pod Triglávom slovenski je raj,

gaj bučnih lip in bučni čaj.


In vsi prašiči ob lipovi piči

postanejo lirični, pojejo v zboru

ob luninem svitu spomladi.

Zdaj vsako prase iz človekoljubja rase.

Klobuk in glava[uredi]

Najtrši del na človeku je glava,

težko jo stisneš ali nategneš:

zato ni vsak klobuk za kogarkoli,

v vsak klobuk gre samo prava glava.


To niso nogavice ali gate,

ki se raztegnejo in ki zajamejo

obline in štrline našega telesa,

to je orodje za gosposke poklone.


Ni pod klobukom odkritih ljudi

in brez klobukov tudi prav malo.

In lažje kot zares odprto glavo

ti čarodej izpod klobuka zvabi

belega zajca ali črno kravo.

Cunja[uredi]

Če postane človek cunja,

ni kriva cunja,

cunja ni človek.


Cunja ostane cunja

z dostojanstvom,

cunja je srečna.


Zakaj bi človek

ne smel biti cunja?

Prazno[uredi]

Prazno ni polno.

Prazno je polno praznega.

Polno je polno do polnega.


Nič ni popolnega,

polno se prazni,

prazno se polni.


Ni polnega brez praznega.

V polnem ni prostora.

V praznem ni Nataše.

Vrata[uredi]

Vrata so, da jih zapiramo.

Vrata je treba zapreti.

Zapremo jih zato,

da jih lahko odpremo.


Vrata so odprtina hiše,

če so odprta.

Hiša z zaprtimi vrati

je zaprtina.

Hiša stoji,

vrata pa se vrtijo:

zdaj so odprta,

zdaj so zaprta,

zdaj je dan,

zdaj pa noč.

Statistično vzeto[uredi]

Statistično vzeto

je človek

pol moški pol ženska

in večina ljudi živi

od rojstva do smrti.

Pred tem in po tem

je človek

statistično neproduktiven.


V povprečju smo stari

pod trideset let,

imamo po eno hlačnico

in eno nago ritnico.


Statistično

se zelo radi parimo:

zrel moški

seksualno oplazi

pet žensk.

Ženska gre s tremi

povprečno,

a bolj kvalitetno,

statistično vzeto.

Variacije o pikah[uredi]

Ӏ.

Pika na stropu

je muha

pika na nebu

je zvezda

pika na zvezdi

je morje

ob morju srebrn gozd

v gozdu bela žena

ob ženi jaz

z mano

pesem

v pesmi i

na iju pika

na piki dve piki

dve zvezdi

dve ženi

dvojni jaz.


Ӏ Ӏ.

Ko se pika napije

postane dvopičje


Ko se poroči

podpičje


Ko zanosi

vprašaj


Ko se zjezi

klicaj


Če oživi

pa zmaj


Ӏ Ӏ Ӏ.

Največja pika je svet.


ӀV.

NAPIKA je NAPAKA,

vmes tiskarski škrat.


Največja napaka je smrt,

to je zadnja pika.


Nesrečna ljubezen[uredi]

Ӏ.

Na svetu so štiri milijarde ljudi,

zakaj bi bila edina ljubezen ti?


Svet se obrača na milijone let,

zakaj bi se po tebi nehal vrtet?


Jaz sem edini in čisto malo živim:

s tabo pa vse je sentimentalni dim!


Ӏ Ӏ.

Zakaj ti ni ime Vijolica,

vsaj po imenu bi bila rožica.


Zakaj nimaš po telesu pik

kot vsaka prava mušnica.


Zakaj nisi angel, kot si zgledala

in odletiš od mene.


Sobota[uredi]

Pride sobota

pride tak dan,

in se odpraviš

in greš na veselje.


Stlačiš denar v žep,

potem se usedeš

in se odpelješ

na veselje.


Pride tak dan

samo za reklamo

vsakih sedem let.

Vsi ostali dnevi

so torki.


Tolažba[uredi]

Denem v usta pest popra,

primem cigareto za ogorek

in stopim na rjast žebelj.


Viš, si potem lahko rečem,

da prej ni bilo tako slabo,

kot se je zdelo,

je vedno lahko še slabše.