To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.
Stopnja obdelave:
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
I. knjiga. Bahovi huzarji in Iliri . (Spomini iz moje profesorske službe na
Hrvaškem (1853—1867). — V Ljubljani 1903. Založil Lavoslav Schwentner.
Pregled vsebine: Predgovor. — I. Varaždin.
Ponemčena hrvatska gospoda. Prvi pojavi Bahovih huzarjev.
— II. V središču Hrvatske. Ilirski duhovniki — vzor rodoljubja, naprednosti in značajnosti. Silna važnost ilirstva za
podvig in napredek hrvatskega naroda. — III. Bah hoče ponemčiti Hrvate s pomočjo birokracije. Njen duh, značaj in
šušmarstvo. Zapreke germanizaciji. — IV. Hrvatska Reka in
reška gimnazija. Kleman. — V. Slavjanski in nemški profesorji reške gimnazije. Brezuspešni napori Bahovih huzarjev.
— VI. Ravnatelj Štefan Vidic. — VIL Šolski nadzornik
dr. Anton Jarc. — Prof. Trdina je zbral v tej knjigi v prijetnem feljetonistovskem slogu svoje spomine s Hrvatske ter
jih osolil s humorom, ki je naravnost klasičen. Knjiga je za
Hrvate in Slovence enako zanimiva, saj čitamo v nji, kako
so najeti Slovenci zanašali med Hrvate germanizacijo in kako
uspešno so se je naši bratje onkraj Sotle otresali. Krasni
jezik, elegantni slog in žarkost narodne zavednosti plamtečega
rodoljuba delajo to lepo knjigo nad vse simpatično. Zato
smo hvaležni predvsem dr. P. Tumerju, ki je pridobil
pisatelja za izdajo teh spisov, in L. Schwentnerju, ki jih
je založil in jim preskrbel lepo opremo.
